(RECEPTI) Preženite popraznično slabo vest z želodcu prijaznimi, a slastnimi zelenjavnimi jedmi

Bonbon Bonbon
02.01.2023 10:42

Po božično-novoletnih praznikih, ko so bile naše mize obilno obložene z raznimi dobrotami, želodci pa obteženi, so na vrsti nekatere dokaj lahke in seveda zdravilne zelenjavne jedi za zdrave dni.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Pravzaprav bomo začeli z aperitivom, ki je poleg vinske rutice v tropinovcu ali rude zelo primeren za želodčne težave. To je brinovec, pa tudi brinovo vino. Za aperitivom bo na vrsti leča. Zakaj? Marsikje, predvsem v zahodnih evropskih državah, je v navadi, da je za novo leto na mizi tudi kakšna jed iz leče, češ da prinaša srečo. Sicer leča izvira iz Sredozemlja in je stara kulturna rastlina, saj so jo poznali in uživali že 7000 let pred našim štetjem. Obstaja več vrst leče. Ima visoko vsebnost beljakovin, zato je za prehrano nedvomno pomembna. Za zdravje pa je zaradi svojih dobrih učinkovin zelo pomemben tudi brokoli. Krepi naš imunski sistem, zmanjšuje možnost za nastanek očesne mrene, dobro vpliva na zmanjševanje bolezni srca in ožilja pa rakastih obolenj itd. Sledil bo recept za mineštro s suhim oluščenim grahom, za konec pa bomo postregli še z zdravilnim gomoljem koromača v kozici in gomoljem zelene v solati.

Brinovec

Brin (brinj ali čupin) raste po vsej Evropi. V Istri in na Krasu so brinove jagode nabirali za prodajo. Iz njih so pridelovali brinovo žganje in olje. Brinove jagode uporabljamo v kuhinji kot začimbo, in sicer zrele, ko so modrikasto vijoličaste barve. Že v starih časih so poznali brin kot odlično sredstvo, ki vzbuja tek, odpravlja vetrove in žene na vodo. Spomladi pa za čiščenje krvi, če dnevno prežvečimo nekaj jagod.

Brin je diuretik in antiseptik. Spodbuja in poživlja delovanje vseh organov, živcev, prebavil, dihal. V Istri se brinovo žganje uporablja za želodčne težave. Brinove jagode pa uporabljamo kot dišavnico zlasti pri pripravi zelja, ohrovta, divjačine, marinade.

Profimedia

Razlika med brinovcem in brinovim žganjem je v tem, da se brinovec pripravlja samo iz brinovih jagod, brinovo žganje pa z brinovimi jagodami na tropinah oziroma s tropinovcem. Prevaranti so pogosto brinove jagode dodali tropinam in oboje skupaj skuhali v žganje ter pijačo prodajali kot čisti brinovec, kar seveda ni bil. Izkušeni poznavalci pa so znali razlikovati med enim in drugim, čeprav je razlika neznatna, tako v aromi kot v okusu. Zaradi zamudnega in napornega obiranja bodečih brinovih grmov in veliko manjše količine žganja, ki se ga dobi v primerjavi s tropinami, je bila tovrstna pijača tudi zelo draga. Na kmetih so brinovec uporabljali zgolj kot zdravilo za želodčne in prebavne motnje. Enako velja za brinovo vino, ki je tudi odličen digestiv.

Brinovo vino

Potrebujemo: dva litra belega vina, 30 brinovih jagod in 100 gramov sladkorja. Brinove jagode stremo ter jih damo v stekleno posodo s sladkorjem in belim vinom (suhim). Pustimo, da se namaka približno en mesec. Medtem enkrat na teden rahlo pretresemo. Na koncu precedimo in ustekleničimo.

Leča s panceto

Potrebujemo: približno četrt kilograma leče, tri ali štiri žlice olivnega olja, narezan česen, vodo ali juho, domačo panceto, sol in poper.

Lečo najprej vsaj dve uri namakamo v vodi. Nato v kozici na olivnem olju ocvremo na koščke narezano panceto in česen ter dodamo precejeno lečo. Dolijemo vodo ali juho, posolimo in popopramo in na zmernem ognju v napol pokriti posodi kuhamo poldrugo uro, da voda izpari. Med kuhanjem pazimo, da se ne sprime.

Profimedia

Mineštra s suhim oluščenim grahom

Za pripravo potrebujemo 200 gramov suhega oluščenega graha, olivno olje, dva do tri stroke česna, šopek peteršilja, vodo (približno 3 litre), sol, poper, testenine ali riž.

V loncu najprej v neslani vodi kuhamo grah, da se prekuha (razpade). Nato v ponvi na olivnem olju popražimo sesekljan česen in peteršilj ter s tem zabelimo mineštro, posolimo in popopramo. Vkuhamo testenine ali riž in mineštrica je pripravljena. Seveda bo okusnejša, če dodamo pršutovo kost, prekajena svinjska rebrca ali drugo prekajeno svinjsko meso.

Gomolj koromača v kozici

Poznamo divji in gojeni koromač. Gojeni naredi gomolje, ki so zelo zdravilni in jih lahko pripravimo na več načinov ter ponudimo kot samostojno jed ali prilogo k mesu, ribam, testeninam. Odlični pa so tudi v solati, surovi ali kuhani.

Potrebujemo: gomolj koromača, oljčno olje, nekaj strokov česna, peteršilj, krušne drobtine, sol, poper, vodo. V kozici na oljčnem olju najprej popražimo sesekljan česen in peteršilj ter kmalu dodamo na kose narezan gomolj koromača, solimo, popramo in dolijemo malo vode. Premešamo in kuhamo na zmernem ognju, dokler se gomolj ne zmehča. Dodamo malo krušnih drobtin, da zgostimo, ter po želji malce belega vina ali limonin sok. Ponudimo k mesu ali ribam. Tako pripravljen gomolj koromača se odlično poda k slanim filetom (slanikom), svinjski ribici ali svinjskim kotletom.

Gomolj zelene v solati s fižolom

Potrebujemo: gomolj zelene, sol, oljčno olje, poper, fižol, vinski kis. Gomolj zelene olupimo, operemo, narežemo in skuhamo v slani vodi. Odcedimo in ohladimo ter stresemo v skledo za solato. Dodamo kuhan in prav tako ohlajen rjavi fižol, posolimo še malo, popopramo, zabelimo z oljčnim oljem in okisamo z vinskim kisom. Gomolj zelene lahko pripravimo tudi brez fižola. Potem ga lahko namesto z vinskim kisom okisamo z limoninim sokom.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta