Bonbon
Več kot šestdeset rastlin vsebuje kofein, med njimi kavovec, kakavovec, čajevec in kola, veliko ga ima tudi guarana. Za rastline je kofein naravni pesticid, z njim se varujejo pred nadležnimi žuželkami. Kofein, kemijsko alkaloid trimetilksantin, med drugim dodajajo tudi snovem, ki stimulirajo, zdravilom, ki blažijo bolečine ali prehlad, diuretikom, saj vemo, da ko popijemo skodelico kave, nas začne tiščati na vodo, ter pripravkom za zmanjševanje telesne teže. Skodelica kave ali pravega čaja nam zjasni misli in izboljša budnost. Kofein v čaju se imenuje tein, poleg njega so še polifenoli, saponini, rudnine in vitamini in ti čaju dajejo okus ter aromo. Tein v kompleksu z galotaninskimi čreslovinami povzroči, da se kofein iz črevesja absorbira počasneje, zato čaj poživlja blažje kot kava, a učinkuje dlje. Za primerjavo: s skodelico kave dobimo okoli 50 miligramov kofeina, v espresu ga je lahko celo do 130 miligramov, v čaju od 30 do 80 miligramov, s kozarcem kokakole zaužijemo 25 miligramov, v tableti proti bolečinam pa je kofeina toliko, kot v skodelici kave, lahko pa tudi do štirikrat več. Guarana, plazeča rastlina iz Amazonije, ki ima sadež v velikosti kavnega zrna, ima dvakrat več kofeina kot kavno zrno. Dva decilitra določenega energijskega napitka vsebuje okoli 70 miligramov, skodelica kakava 15, stogramska tablica čokolade pa do 130 miligramov kofeina. Kofein pridobivajo z dekofeinizacijo kave in čaja. Dve desetletji stara raziskava pripoveduje, da povprečno ljudje vseh starosti na svetu zaužijejo 50 miligramov kofeina dnevno, v ZDA 200 do 400 miligramov. V zahodni Evropi in ZDA pijejo več kave, v Veliki Britaniji in Aziji pa več čaja.
Za in proti ter zasvojenost
Učinke kofeina po vstopu v kri zaznavamo okoli pol ure. Učinkovanje bi lahko vzporejali s heroinom, seveda pa je kofein veliko šibkejši in se v telesu ne akumulira. Njegov razpolovni čas je okoli šest ur. Na gladke mišice v telesu deluje pomirjevalno, pospeši srčni utrip, razširi dihalne poti. Ker krči žilice na površini kože, zmanjša izgubi krvi pri krvavitvah iz ran. Pospeši izločanje sladkorja v jetrih, zato dobi telo dovolj energije. Sprošča adrenalin in mišice so pripravljene na hitro delovanje. Preveliki odmerki kofeina se kažejo kot nemir, slabost, nespečnost, tahikardija in prebavne motnje ali še huje, kot driska, vneta želodčna sluznica, glavobol, aritmija. Zaradi povečanja števila adenozinskih receptorjev se razvije toleranca. Pri nekom dan, pri nekom drugem pa dva dneva brez kofeina povzročita abstinenčne sindrome: glavobol, razdražljivost in nihanje v razpoloženju ter mišične bolečine. Zaradi kave bi težko umrli, kajti popiti bi je morali nekako sto skodelic drugo za drugo. Smrtna doza je 10 gramov oziroma 170 miligramov kofeina na kilogram telesne teže.
Zasvojenost s kofeinom prepoznamo, ko na primer ne moremo normalno funkcionirati brez jutranje kave. Fizično odvisnost so pokazale raziskave, ena med njimi trdi, da se odvisnost razvije, če bi dnevno popili vsaj štiri skodelice kave. Po zaužitju kave se v telesu poviša adrenalin; ko ta pojenja, postanemo utrujeni. Zato posežemo po novi skodelici. Tako si prisvojimo razdražljivost in preobčutljivost. Pozno popoldne spiti preveč kave pomeni, da bo kofein v telesu navzoč tudi še ponoči. To bo onemogočilo globoko spanje in človek se bo prebudil nespočit. Zato bo takoj pomislil na skodelico kave. Značilno za derviše iz Arabije v 15. stoletju je bilo, da so s pomočjo kave ostajali lažje budni pri svojih nočnih molitvenih obredih. "Čaj je pijača ceremonialnih Kitajcev, kava pa pijača ognjevitih Arabcev," so besede Jeana Paula v osemnajstem stoletju.
Neželeni učinki čaja je poleg tistih, ki jih povzroča preveč kofeina, lahko tudi dehidracija - preveč čaja ob enostranski in nemastni hrani lahko izsuši grlo in usta. Preveč kofeina, ki ga dobimo z rednim pitjem kofeinskih pijač, povzroči kronično pomanjkanje rudnin in vitamina B1, pri vegetarijancih pa pomanjkanje železa, ker ga polifenoli črnega čaja vežejo in zavirajo njegov sprejem v telesu. Zato je bolje, da vegetarijanci pijejo zeleni čaj in rooibos, ki kofeina sploh ne vsebuje.
Kavovec
Kavovec je petmetrsko zimzeleno drevo ali grm, latinsko Coffea arabica, po znanstveni klasifikaciji kritosemenka in dvokaličnica. Gojijo ga v pasu med 23 stopinjami severne in 25 stopinjami južne zemljepisne širine, med Rakovim in Kozorogovim povratnikom, v Afriki, Južni Ameriki in Aziji. Verjetno je njegova domovina Kaffa na abesinski visoki planoti, ki je prepredena s kavovci. Hkrati s trgovino s sužnji je cvetela tudi trgovina z rjavimi kavnimi semeni. A do 16. stoletja naj bi bila pridelava kavnih semen varovana skrivnost. Sorta Arabica pokriva osemdeset odstotkov potreb tržišča, a je podvržena plesni, in so jo sčasoma nadomestili z Liberico in Robusto, ki se deli še naprej. Arabica je nežnega čokoladnega okusa, Robusta bolj grenka.
Beli cvetovi kavovca dišijo kot španski bezeg, plodovi pa se razvijejo šele devet mesecev po oploditvi; rastlina ima hkrati cvetove ter zrele in nezrele plodove. Iz dozorelih plodov se razvijeta semeni. V Jemnu uspeva mocca, katere mali plodovi vsebujejo eno samo seme, odbirajo pa le mala okroglasta zrnja. Kava maragogip iz Južne Amerike se odlikuje po večjih in enakomernih semenih.
Kvaliteta kave je odvisna predvsem od tega, kako odstranijo mesnat ovoj in od praženja; aromo kava razvije šele s praženjem, ki poteka 10 minut pri temperaturi 225 stopinj. Kavne jagode vsebujejo sladkor, zato naj bi v krščanski Abesiniji iz njih izdelovali celo alkoholno pijačo.
Čaj
Zdravnik Sir James Crichton Brown je na začetku dvajsetega stoletja menil, da je čaj eden od rešiteljev človeštva. Bil je prepričan, da bi se Evropa brez čaja in kave zapila do smrti. S tem je pritrdil nordijskemu dramatiku Holbergu, ki je leta 1711 zapisal: "Čeprav kava in čaj ne prinašata druge koristi, pa je vendarle postalo pijančevanje, ki je bilo prej tako razširjeno, nemoderno. Naše žene in hčere lahko opravijo v enem dopoldnevu do deset obiskov, pa vendarle prihajajo domov popolnoma trezne."
Čajevec, Thea sinensis, je doma v gorovjih, ki ločijo Indijo od Kitajske; zvrst kina je visoka dva do tri metre in odporna proti mrazu in vročini; asam zraste tudi do 20 metrov, a ga ne pustijo do višine več kot metra in pol, njegovi listi pa so dvajsetcentimetrski; indokina je petmetrsko drevo. Te zvrsti med seboj križajo, vendar kvaliteta čaja ni toliko odvisna od rastlin kot od priprave. Kofeina je več v črnem kot zelenem čaju. V zelenem je klorofil, ker lističe takoj segrejejo in tako uničijo fermente. Liste za črni čaj pustijo veneti, po 12 urah jih zvijejo in s tem omogočijo fermentacijo. Tako se razvije eterično olje in značilni vonj po črnem čaju. Kofein v čaju deluje drugače kot v kavi, ne neposredno na krvni obtok, pač pa prekrvavi možgane in to poveča koncentracijo in reakcijske sposobnosti. V čaju sta še dva pomembna alkaloida, teobromin in teofilin, ki spodbujata delovanje srca in delujeta odvajalno.
