Vas neprestano nekaj srbi, dobivate izpuščaje in se slabo počutite? Takoj menjajte oblačila!

02.11.2021 06:00
Ste alergični na oblačila? Čeprav izvedenci soglašajo, da je to zelo težko dokazati, pa je znano, da nekatere tkanine lahko dražijo kožo ali poslabšajo že prisotno alergično reakcijo kože.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Alergijo opredeljujemo kot pretirano reakcijo organizma na specifično, sicer neškodljivo snov, ki ji v tem primeru pravimo alergen. Povzroča jo odziv lastnega imunskega sistema, ki poskuša organizem, potem ko neškodljive snovi zmotno zazna kot nevarne, zaščititi s tvorbo protiteles. Pri ljudeh, ki niso alergični, ima imunski sistem te iste snovi za nenevarne, zato proti njim ne ukrepa.

Kaj je nevrodermitis?

Nevrodermitis ali atopični dermatitis je pogosta oblika vnetja kože, navadno pri ljudeh, ki so bolj nagnjeni k alergijam, izzvanih zaradi preobčutljivosti organizma za določene snovi iz okolja. Točen vzrok bolezni ni znan, vendar so izvedenci mnenja, da jo povzroča več med seboj povezanih dejavnikov, kot so dednost, vplivi iz okolja, farmakološke abnormalnosti, motnje v delovanju kožne bariere in imunološki dejavniki. Najpogostejši simptomi so rdečica, srbečica in luskast izpuščaj. Bolezen se najpogosteje pojavi v otroštvu, lahko pa tudi v kateremkoli drugem življenjskem obdobju. V enaki meri prizadene ženske in moške, čeprav je napoved pri ženskah slabša.

Profimedia

Vsi postopki ali različna sredstva, ki izsušujejo kožo, lahko poslabšajo stanje prizadetega človeka ali izzovejo pojav opisanih sprememb na koži. Pri tem gre denimo za pretirano kopanje ali prhanje, plavanje, znojenje, stik s kakšnim topilom, mehčalcem vode, detergentom, deodorantom in drugimi kozmetičnimi sredstvi.

Težave lahko povečajo tudi volnena ali groba ter neprimerna oblačila, ki drgnejo ob kožo, enako pa velja za zelo nizke ali visoke zunanje temperature zraka. Stanje poslabšajo kopanje ali prhanje z vročo vodo, oblačenje preveč kosov oblačil ali preveč toplih oblačil, uporaba električnih odej, bivanje v zelo ogretih prostorih ali pri vlažnih razmerah.

Simptomi se lahko poslabšajo tudi zaradi čustvenega stresa ali vpliva različnih alergenov (tobačni dim, hišni prah oziroma pršice, perje, živalska dlaka, pelod). Med živila, ki najpogosteje izzovejo alergije in ki lahko vplivajo na pojav nevrodermitisa, spadajo jajca, mleko, orehi, mandlji, lešniki, pomaranče, mandarine, limone in kivi.

Dotik s kožo

Ko govorimo o oblačilih, obstajajo trije možni krivci za pojav atopičnega dermatitisa - tkanina, pri njeni obdelavi uporabljene kemikalije in kovinski dodatki, kot so denimo zadrge ali sponke.

Reakcija kože je najbolj intenzivna na mestih, kjer se tkanina tesno prilega koži, in tam, kjer se najbolj potimo ali kjer oblačila drgnejo ob kožo, denimo pri naramnicah modrčka. Alergične reakcije so pogosto posledica delovanja kemičnih spojin, uporabljenih pri izdelavi tkanine ali oblačila, medtem ko je na primer izbira vrste barve odvisna od vrste tkanine. Po mnenju izvedencev največ alergičnih reakcij izzovejo barve z azo- in antrakinonskimi spojinami, ki se slabo vežejo na tkanino in se med drgnjenjem izločajo na kožo.

Samo naravni materiali

Občutljivi ljudje bi morali nositi oblačila, izdelana iz izključno naravnih ali organskih vlaken. Pred nakupom bi morali oblačilo pozorno proučiti z notranje in zunanje strani ter preveriti šive in gumbe. Vsi zunanji in notranji šivi morajo biti povsem gladki, oblačilo pa ne sme imeti nobenih zadrg in sponk. Na etiketi proizvoda bi morali preveriti sestavo in način obdelave tkanine in dati prednost oblačilom, izdelanim iz stoodstotnega bombaža, ki ni obdelan s kemikalijami. Pomembna je tudi temperatura, pri kateri lahko oblačilo peremo. Priporočljivo je, da so pralna pri 60 stopinjah Celzija, saj pri tej temperaturi uničimo pršice in druge alergene.

Profimedia

Ljudje, ki so nagnjeni k nevrodermitisu, bi morali nositi oblačila iz nežnejših tkanin, v katerih se bodo manj potili. Volna, ki velja za grobo tkanino, pri nekaterih pogosto draži kožo, medtem ko lahko denimo brez vsakršnih težav nosijo puloverje iz mehke volne ali kašmirja. Da zmanjšamo draženje kože zaradi volne, je pod puloverjem dobro obleči svileno ali bombažno spodnje perilo. Poleg tega je taka oblačila priporočljivo prati z nežnim pralnim sredstvom, ki ga je treba temeljito sprati. Pozorni bi morali biti tudi na sledi niklja, ki ga pogosto uporabljajo pri izdelavi zadrg, raznih okrasov in nakita, gumbov ter pasov za ročne ure.

Izbira ustreznih bombažnih oblačil, ki jih koža praviloma najbolje prenaša, je danes veliko lažja, saj je na trgu na voljo obilica različnih, vedno bolj nežnih bombažnih in mešanih tkanin. Če bombažnim tkaninam dodajo okoli 20 odstotkov volne, občutno izboljšajo grelne lastnost bombaža, tkanina pa postane bolj vzdržljiva in lepša na pogled. Teh novejših tkanin ni dovoljeno prati v pralnem stroju, so mehke in zaradi visokega odstotka bombaža zelo vpojne. Bombažne tkanine mešajo tudi s kašmirjem (pet do petnajst odstotkov), s čimer postanejo te mehkejše in nežnejše, ter s svilo, ki jim da lep lesk. Zelo cenjena so "ekološka" in ročno izdelana oblačila, barvana z rastlinskimi barvami. Za vezanje barv za tkanine namesto kemikalij uporabljajo kalijev karbonat, blago netoksično kislino.

Hišni alergeni

Najbolj razširjeni hišni alergeni so vsekakor pršice. Ti mikroorganizmi, ki so v sorodu s pajki, se najpogosteje zadržujejo v hišnem prahu, zlasti v vzmetnicah in na preprogah ter oblačilih. Pršice se hranijo z odmrlimi celicami kože, njihovi izločki pa so idealna podlaga za razvoj bakterij, ki so glavni krivci za neprijeten vonj znoja. Ugotovili so, da so pršice eden najpogostejših povzročiteljev kožnih alergičnih reakcij in najpogostejši povzročitelj alergičnih reakcij pri ljudeh, ki bolehajo zaradi astme, alergijskega rinitisa in bronhitisa.

Pred hišnimi alergeni se najbolje zavarujemo tako, da zmanjšujemo količino prahu in s tem tudi mikroorganizmov. To je mogoče deloma doseči tudi z redno higieno in čiščenjem prostorov, prisotnost pršic pa zmanjšamo tudi z uporabo antialergijskih odej ter prevlek za vzmetnice in blazine.

Oblačila ali druge tekstilne predmete, ki dolgo stojijo v omarah in se zato v njih zaredijo pršice, je treba pred uporabo oprati vsaj pri temperaturi 60 stopinj Celzija. Če njihova sestava ne dopušča čiščenja pri tej temperaturi, bi morali pralnemu sredstvu dodati kakšen akaricid. Poleg tega je dobro iz bivalnih prostorov odstraniti vse okrasne tekstilne predmete - preproge, tapiserije, blazine in podobno.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta