Slive, hruške, jabolka, kutine in grozdje sodijo med vrste sadja, ki so pozno poleti in zgodaj jeseni najbolj pogosto na naših mizah. Že naši predniki pa so vedeli, kako jih shraniti tudi za zimo - rozine, suhe slive in sušeni krhlji jabolk in hrušk so navsezadnje veliko bolj zdrav prigrizek kot čips in podobni izdelki.
Slive - mnogo vrst, velikosti in barv jih je, a nasploh so najbolj priljubljene modre, ki imajo tudi najizrazitejšo aromo - so še posebno v naši neposredni okolici in tudi pri nas zelo cenjeno sadje, zlasti med ljubitelji žganih pijač. Dobra domača slivovka je zakon! A da ne bi delali preveč reklame za alkohol, spomnimo vsaj še na marmelade, cmoke iz krompirjevega ali skutnega testa, pa na številne sladice s svežimi ali suhimi slivami. Obnesejo se tudi kot priloga ali dodatek k glavnim in mesnim jedem, še posebno pikantnim, pa tudi bolj eksotičnim. K jedem na žaru velja kdaj za spremembo poskusiti slivov čatni, ki izvira iz Indije. Kitajska kuhinja pozna nežno sladko-kislo slivovo omako, ki se še posebno poda k priljubljenim spomladanskim in podobnim ocvrtim zvitkom. V kis vložene slive pa so že na pogled nenavaden, a tudi za eksotike nevajena usta povsem sprejemljiv nadomestek kislih kumaric.
V vseh oblikah, razen fermentirane in destilirane, veljajo slive za eno najboljših naravnih odvajal, ki ima najmanj neželenih stranskih učinkov. Seveda pa ljudsko zdravilstvo še bolj pogosto uporablja prav slivov destilat za najrazličnejše tinkture, likerje in kar tako.
Obstaja več kot 2000 različnih vrst sliv, ki zorijo od poletja do jeseni, v trgovinah pa prodajajo približno ducat različnih vrst sliv. Plodovi so lahko veliki in okrogli do majhni in ovalni, po barvi pa od vijoličasto rdeče do rdeče in rumeno pikčaste. Pri nas so najpogostejše modre. Meso sadeža je oranžno ali rumeno, večinoma sočno, po okusu pa je lahko sladko (namizne slive) ali rahlo kiselkasto (slive za vkuhavanje). Slive so nizkokalorične, 100 g sadja ima le 40 kalorij, vsebujejo pa veliko antioksidantov. Vzpodbujajo tek in pospešujejo prebavo.
Jabolko - sadež številka 1
Dandanašnji poznamo že več kot 10 tisoč sort jabolk. In vsaka med njimi vsebuje številne snovi, nujno potrebne za delovanje organizma: vitamine, pektin, celulozo, beljakovine, sadni sladkor in veliko vode. Jabolko, ki je skoraj povsod po svetu najbolj priljubljeni, že kar arhetipski sadež, ima v številnih deželah tudi simbolen pomen - ponekod ponazarja blaginjo, lepoto in ljubezen.
Največkrat ga jemo svežega, a tudi pečemo ga lahko, kuhamo, dušimo, predelamo v sokove, marmelade, želeje, da o jabolčnem kisu kot še enem proizvodu iz jabolka sploh ne govorimo. Uporabno je tudi v tradicionalni medicini, saj vsebuje veliko kalija, pomembnega minerala, ki vpliva na vezavo drugih mineralov v telesu. Slovenski ljudski pregovor, da jabolko na dan prežene zdravnika stran (podobne pa poznajo praktično povsod po svetu), temelji na prastarih izkušnjah in je še kako utemeljen.
Hruške tudi za alergike
Tudi hrušk poznamo na tisoče vrst, načrtno pa so jih začeli gojiti že pred več kot tremi tisočletji na Kitajskem. Po kulinarični uporabnosti so precej podobne jabolkom. Še posebno dobro pa se, zlasti povsem sveže in zrele, podajo k sirom, predvsem tistim bolj pikantnim s plemenito zeleno ali modro plesnijo.
Po telesu in duši koristnih snoveh je njihova vrednost morda manj izrazita kot pri jabolkih, ne pa tudi njihova dietna vrednost. Za hruške, še posebno trših in manj sladkih sort, celo bolj drži, da nasitijo, vendar ne redijo. Veljajo tudi za najmanj alergeno sadje, zato jih še posebno priporočajo tako občutljivim ljudem.
Kutine za želeje in prebavo
Kutine, ki so sicer manj pogosto na naših krožnikih, v našem podnebju obiramo oktobra, povsem dozorijo pa šele v kleti v decembru. V toplejših krajih nekateri jedo tudi surove, a načeloma so užitne šele toplotno obdelane ali fermentirane - za lepšo barvo in bolj aromatičen okus jih dodajajo zelju za kisanje. Za boljšo aromo tudi jedem iz drugih vrst sadja, na primer iz jabolk. Uporabne so kot dodatek k pečenkam in pri dušenju mesa, iz njih pripravljajo tudi jabolčniku podobno pijačo in žganje.
V plodovih kutin je, poleg sladkorjev in arom, veliko sluzi, amigdalina, emulzina, fosforne kisline in vitamina C. V ljudskem zdravilstvu veljajo za dobrodošlo pomoč pri prebavnih motnjah, predvsem proti driski. Pomagajo tudi pri težavah z dihali, saj lajšajo izkašljevanje. Zaradi visoke vsebnosti pektina, ki tudi sicer pomaga hujšati, so posebno primerne kot vezivni dodatek marmeladam. Če kutine počasi dušimo s sladkorjem in vse skupaj pretlačimo, nato pa izparimo odvečno vodo, razprostremo po pekaču in ohladimo, dobimo tako imenovani kutinov sir, iz katerega lahko izrežemo figurice poljubnih oblik, jih povaljamo v sladkornem prahu in ponudimo kot zelo okusne želatinaste bonbone povsem rastlinskega izvora.
Grozdje za zdravje in lepoto
Ne samo resnica - zavoljo pregovora In vino veritas (V vinu je resnica) -, tudi lepota je po novih dognanjih eden izmed razlogov, da je grozdje vse bolj pogosto na naših krožnikih. Dokazano naj bi namreč bilo, da vsebujejo grozdne jagode obilje vitaminov, mineralov, sadnih kislin in polifenolov, učinkovitih antioksidantov, ki prispevajo k ohranjanju zdravja in mladostnega videza. In s tem lepote, kajne?
Maska iz svežega grozdnega soka, medu, malo moke in olivnega olja na koži je pravšnji pripravek za sprostitev in tudi za osvežitev obraza. Da je tako, pričajo tudi legende, po katerih so že v starem Egiptu, Babilonu, Grčiji in Rimu moškim poklanjali vino, ženskam pa grozdje, da bi ohranile mladosten videz. Francozi so se med prvimi iznašli in v welness centrih ponudili tudi vinsko terapijo, kozmetična industrija pa v minulih nekaj letih intenzivno propagira izdelke, ki temeljijo na izvlečkih iz grozdja.
Grozdje vsebuje veliko natrija, kalcija, fosforja, magnezija, kalija, železa in še katerega minerala, bogato je z antioksidanti. Poleg vseh zdravilnih učinkov ugodno deluje tudi pri shujševalnih dietah. Jesen je tako primeren čas za krajšo očiščevalno kuro, pri kateri nekaj dni jemo samo grozdje.
