Bonbon
Večina nas poskuša uravnotežiti poslovno, družabno in družinsko življenje, toda v današnjem načinu življenja težko najdemo pravo mero umirjenosti. Boj za eksistenco, življenje, polno obveznosti in rokov, naše lastne ambicije, vse to vodi v stres. Kako pa prepoznati, da smo pod stresom? Pogosti so napetost, pomanjkanje energije, pozabljivost, nespečnost in prebujanje sredi noči, pojavljajo se glavoboli in pojenja spolna sla.
Zaradi stresa se pojavijo težave s prebavo in metabolizmom, kar pa lahko privede tako do debelosti kakor do nekontrolirane izgube kilogramov. Poruši se tudi hormonsko ravnovesje, poveča se nevarnost za bolezni srca in ožilja ter za diabetes. Stres tudi slabi imunski sistem in povzroča pomanjkanje vitaminov in mineralov. V sodobnem svetu je stres eden glavnih vzrokov za obolevnost, a tudi sami velikokrat povzročamo poslabšanje zdravja z vnosom "stresne hrane".
Top živila za sprostitev
Rjavi riž ter živila iz polnozrnate moke in z nižjim glikemičnim indeksom povečajo delovanje serotonina, tako imenovanega hormona sreče. Avokado je sadež, iz katerega si lahko pripravimo okusne omake in namaze, ki jih namažemo na polnozrnati kruh. Vsebuje večje količine beljakovin, kalija (več kot banana), magnezija, folne kisline ter vitamine B, E in K. Zaradi nenasičenih maščobnih kislin dobro vpliva na raven holesterola v krvi.
Mandlji so živilo, ki krepi srce. Zaradi večje vsebnosti magnezija so pomembni pri adrenalinskem odzivu, ko se telo spopade s stresom. Vitamin E v njih deluje na obrambni sistem, vitamini B pa imajo pomirjujoč učinek. Zelena vsebuje nutriente, ki delujejo zelo pomirjujoče. To so vitamini A, C in B, kalcij, železo, magnezij, fosfor in kalij. Zelena je že iz srednjega veka znana kot živilo proti nespečnosti in vznemirjenosti, pa tudi proti revmatizmu in artritisu. Plave ribe so bogate z omega-3-maščobnimi kislinami, ki so priporočljive proti depresiji. Za uravnavanje hormonov stresa, to je kortizola in adrenalina, je priporočljivo uživanje plavih rib trikrat na teden.
Hrana, ki dvigne raven serotonina, hormona zadovoljstva
- banane
- zelena
- avokado
- kumare
- mandlji
- beluši
- zelena listnata zelenjava
- česen
- brusnice
Banana je zdrava alternativa sladicam iz belega sladkorja, po katerih posegamo, kadar smo v stresu. Vsebuje vitamine B, magnezij, kalij in rastlinske vlaknine. Bogata je z aminokislino triptofan, ki ima nalogo sproščanja, zato banana pomaga tudi pri nespečnosti. Kumara ima funkcijo hlajenja jeter, tako se jetrom izboljša hormonska regulacija. Sok iz kumar je eden glavnih antistresnih in detoksikacijskih napitkov. Sezamova in sončnična semena so superhranila, saj ima že majhen dnevni vnos velik učinek na naše zdravje. Zadovoljiva količina je ena jušna žlica na dan. Vsebujejo B-vitamine, E-vitamine, folate, selen in cink, predvsem pa pantotensko kislino, katere poraba se poveča s stresom.
Zaradi večje vsebnosti beljakovin so semena in oreščki pomembno živilo za vegetarijance in vegane. Zelena listnata zelenjava vsebuje magnezij in kalcij, oba sta znana po pomirjujočem učinku. Nezadosten vnos magnezija lahko povzroča migrene in stalen občutek utrujenosti, kar je pogost znak stresa. Šparglji vsebujejo antioksidante, ki ščitijo naše celice pred poškodbami. Dobro vplivajo na jetra, kožo, ledvice in kosti. Delujejo antikarcenogeno in dvigujejo spolno slo, ki zaradi stresa pogosto upade. Morske alge vsebujejo aminokisline, ki vplivajo na rast serotonina, "hormona sreče". So tudi dober vir beljakovin. Lubenica vsebuje antioksidante, vitamine A, C in E. Sok lubenice je eden največjih antioksidantov. Iz semen lubenice se pripravi čaj, ki ima diuretičen učinek, kar pripomore k znižanju krvnega tlaka. Brusnice vsebujejo flavonoide in fenolne komponente, ki znižujejo vrednost slabega holesterola, ki se pojavlja kot posledica dolgotrajnega stresa. Česen deluje antikarcenogeno.
Živila, ki vznemirjajo
Alkohol – kozarec do dva rdečega vina na dan pomagata k sprostitvi in boljšemu spancu, večje količine alkohola pa dvigujejo raven adrenalina, kar povzroča nespečnost in nervozo. Kava vsebuje kofein, ki povzroča odvisnost in povečuje proizvodnjo hormona kortizola, ta pa deluje na metabolizem, kar pomeni nabiranje maščob na trebuhu, višanje krvnega tlaka, slab vpliv na ritem srca in dvig holesterola v krvi.
Stres odžene tudi redna vadba
Stres povzroča slabo fizično in psihično počutje, zmanjšuje produktivnost ter ruši odnose s partnerjem in prijatelji. Premagamo ga lahko na več načinov, a najučinkovitejši, najenostavnejši in najbolj dostopen način je telesna vadba. Za zmanjšanje stresa izberemo vaje, ki delujejo sproščujoče, ali takšne, ki so dovolj intenzivne, da izzovejo zdravo utrujenost. Če nimamo volje za vadbo, lahko to nadomestimo s kardioaktivnostjo, na primer s hitro hojo, nordijsko hojo, lahkotnim tekom, plavanjem, kolesarjenjem. Za sprostitev si lahko privoščimo masažo nog, rok, hrbta ali celega telesa. Priporočljiva je čokoladna masaža ali zlata maska. Vse to sprosti telo tudi po telesni aktivnosti.
Sladkor povzroča agresivnost, upad koncentracije (lažen je občutek potrebe po sladkem, da bolje delamo naprej, to je rešitev le za kratek čas), pospešuje utrip srca, pozabljivost, težave s spanjem in še več. Gazirane sladke pijače na osnovi kole vsebujejo pet do sedem miligramov kofeina, kar povzroča skupaj s sladkorjem hiperaktivnost pri otrocih. Preslana hrana povzroča emocionalno nestabilnost. Preveč pekoča hrana se ne glede na pozitiven učinek čilija na metabolizem odsvetuje kot večerni obrok. Pod vplivom čilija organizem reagira, kakor da je pod stresom. Cigarete sicer niso živilo, a kajenje deluje kot blag stimulans, v kombinaciji s kavo pa povečuje vznemirjenost in stres.
