Bodo občine plačevale pošte in bankomate?

O temi zapiranja poštnih in bančnih poslovalnic, ki vsake toliko časa razburi katero od predvsem manjših lokalnih skupnosti, so se razgovorili tudi na zadnji seji Skupnosti občin Slovenije (SOS) v Podčetrtku. "Mi smo izgubili pošto v Podsredi, Bučah in Lesičnem. Vse smo poskušali, tudi civilno iniciativo smo ustanovili, a pošt nismo mogli obdržati. Podobno je z banko. Najbližjo banko imamo sedaj v Podčetrtku," stanje opisuje županja Kozjega Milenca Krajnc. Kot je dodala, se sicer javljajo podjetniki, ki bi bili pripravljeni v občini postaviti bankomate, a strošek občine bi v tem primeru bil 8 tisoč evrov. Da bi starejšim, ki pa vseeno še potrebujejo bančno poslovalnico, vendarle olajšali pot do nje, bodo v kratkem uvedli prevoze s prostoferji. Druge rešitve v tem trenutku ne vidijo.
Nastavili so hrbet
V želji, da občani vendarle obdržijo standard, ki je veljal desetletja, je župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak pred petimi leti naredil poseben kompromis, za katerega država sicer pravi, da zanj nima zakonske podlage. "Namesto da bi naši občani imeli le pogodbeno pošto za dve uri na dan, kar je po mojem norčevanje iz ljudi, smo s Pošto Slovenije sklenili pogodbo, po kateri sedaj to dejavnost opravlja naša uslužbenka v občinskih prostorih, občina pa se je doregistrirala še za izvajanje tovrstnih dejavnosti. Seveda to ni prav, saj bi za to, da imajo občani enak standard, morala poskrbeti država. Zato tudi ni zakonske podlage, smo ponovno slišali na seji SOS. Sam sem nastavil hrbet zavoljo občanov in bom za tem tudi stal ter vztrajal, naj pa država zadevo reši tako, da bo enako za vse državljane," pravi župan. Dodaja, da je takšna rešitev Pošti Slovenije zelo všeč, saj so občani zadovoljni. "Hvalijo, kako je to poslovanje uspešno. Vendar le zanje, ne pa za nas. Pavšal, ki ga od njih prejmemo, je 600 evrov (s Pošte Slovenije so sicer naknadno sporočili, da je bil v letu 2019 povprečni mesečni pavšal za to pošto 1.253 evrov, 600 evrov je bil pred leti izhodiščni pavšal, op. p.), kar je približno četrtina vseh stroškov, ki jih imamo s tem. In če zapiranje bank še vsak malo razume, ker gre za zasebna podjetja (pustimo, kako se je to zgodilo), ne razumem delovanje pošte, ki pa je državno podjetje," je misel, ki ji prikimavajo mnogi drugi župani, dodal Debelak. 
Država naj omogoči skladen regionalni razvoj
Razlog, da je tema prišla na dnevni red predsedstva SOS, je namera Pošte Slovenije po dodatnem zmanjševanju poštnih storitev v manjših krajih in občinah. "Dostavo naj bi zmanjšali na trikrat tedensko, več poslovalnic v sobotah ne bo delalo, v planu so še druge racionalizacije," razlaga novi predsednik SOS in župan Podčetrtka Peter Misja. Pomočnica poslovodstva Pošte Slovenije Karmen Lebe Grajf je dejala, da ne le spremenjene navade uporabnikov, ki se odražajo v zmanjšanju obsega klasičnih poštnih storitev, tudi epidemija covida-19 je pospešila nujnost po novih racionalizacijah. Dodala je, da še kljub vsemu delajo skladno s predpisi. Tem bi zadostili že, če bi pošta v kateremkoli kraju delovala petkrat tedensko po dve uri, v nabor storitev pa bi uvrstila zgolj univerzalno poštno storitev, kar je sprejem pisemskih pošiljk do 2 kilograma in paketnih pošiljk do 10 kilogramov. Zato menijo, da so spremembe, ki jih uvajajo, razumen kompromis.