Bralno kulturo je treba negovati, poudarjajo v Celju

Ob tej priložnosti smo govorili s knjižničarjem, pesnikom, gledališkim pedagogom in igralcem Kristianom Koželjem. V Celju aktivno izpolnjuje svojo kulturno vlogo in si prizadeva, da bi se v tej smeri kar se da udejstvovali tudi drugi prebivalci knežjega mesta, ne glede na starost. Meni, da je celjska bralna kultura v primerjavi z drugimi deli Slovenije dobro razvita. Kateri so razlogi za to?

Pestra paleta dejavnosti

"Vse leto skrbimo za bralno kulturo, ne samo s tem, kar smo, torej le z osnovno knjižnično dejavnostjo, temveč tudi z raznimi projekti, ki naslavljajo vse generacije - od predšolskih otrok do upokojencev," je izpostavil Koželj. Pojasnil je, da je ena izmed dejavnosti, s katerimi v knjižnici spodbujajo odrasle k branju, tradicionalna bralna značka Z branjem do zvezd, ki je lani praznovala svojo deseto obletnico. Poteka skoraj celo leto, od "Prešerna do Prešerna", torej od 8. februarja do 3. decembra, ko obeležujemo kulturna praznika Prešernove smrti in njegovega rojstva. Knjižničarji pripravijo seznam priporočene literature, ki jo po svojih strokovnih kompetencah obravnavajo kot kvalitetnejšo. Udeleženci bralno značko osvojijo že, če preberejo vsaj pet knjig s seznama, ki vsebuje sicer več deset knjižnih del. Interes je vsako leto večji, govorimo lahko o številu krepko čez 50 letno, je poudaril.

Koželj je prav tako izpostavil pomembnost delovanja celjskega literarnega društva, ki je lansko leto obeležilo 20. obletnico. Tudi predsednik društva Bojan Ekselenski je nedavno o društvu povedal, da je prepoznavno tako v domačem kot v mednarodnem okolju. V svojih vrstah imajo namreč kar nekaj uveljavljenih književnikov in kulturniških aktivistov, ki skrbijo, da se aktivni literati predstavijo širši javnosti.

Knežje mesto se lahko pohvali tudi s tem, da gosti podelitev prestižne Veronikine nagrade, ki jo celjska občina podeljuje za najboljšo pesniško zbirko leta in je nasploh ena najpomembnejših literarnih nagrad v Sloveniji. Prireditev poteka avgusta na Starem gradu. Tukaj pa so še Izrekanja, celjski pesniški festival, katerega umetniški vodja je Koželj in ki bo letos, prav tako avgusta, zaživel že peto leto.

Bralci med epidemijo našli alternative

V Celju je bilo v času epidemije covida-19 in omejevalnih ukrepov velikokrat videti daljšo vrsto ljudi pred knjižnico, ki so čakali, da lahko vstopijo in si bodisi izposodijo bodisi vrnejo knjige. Te vrste so bile nekoliko zavajajoče, je pojasnil Koželj, če bi namreč te ljudi razpršili po celi knjižnici, bi hitro ugotovili, da je fizični obisk upadel. Pa vendar, ljudje so kljub temu ostali željni branja. Narasla je namreč izposoja leposlovnega in strokovnega gradiva, otroški oddelek pa je deloval na visokih obratih. Kot glavno zanimivost pa je Koželj izpostavil naslednje: "Radikalno se je povečala izposoja elektronskih knjig, saj se je podeseterila. Med karanteno smo v knjižnici zato omogočili kategorijo vpisa, ki je predtem nismo imeli. To je vpis samo za člane, ki bi želeli zgolj elektronsko gradivo, in temu primerno smo jim zaračunali tudi nižjo članarino," je povedal. Če bi potegnili črto, bi tako ugotovili, da ljudje zaradi epidemije ne berejo dosti manj, kot so brali prej, je prepričan.

Občina branje prepoznava kot pomembno

O tem, da se Mestna občina Celje (MOC) zaveda, da je branje eden izmed temeljev človeškega kulturnega opismenjevanja, pričata dve še precej aktualni zadevi. Najnovejši prispevek k vzdrževanju in spodbujanju zanimanja za knjige so knjižne izmenjevalnice knjigobežnice, ki so jih pozdravili tudi občani. Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje je namreč izdelala omarice oziroma hiške za knjige in te so v občini postopoma začeli postavljati po vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Hiške omogočajo hrambo in menjavo knjig z najrazličnejšimi vsebinami. Sprva bodo zapolnjene s knjigami iz Osrednje knjižnice Celje, so zapisali pri MOC. Občane hkrati prijazno vabijo, naj prinesejo kakšno knjigo, ki je ne potrebujejo, in si v zameno vzamejo drugo.

MOC pa je na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku podelila tudi srebrni celjski grb, letos je pripadel knjigarni in antikvariatu Antika. Že kultna prva zasebna knjigarna v Kocbekovi ulici v Celju se lahko pohvali z več kot 20-letno tradicijo in širokim spektrom ponudbe, prav tako pa gosti različne kulturne dogodke. V njej nas lahko marsikdaj preseneti kakšna knjiga, ki je ni moč najti nikjer drugod. Celjskim osnovnošolcem in dijakom pa je najverjetneje najbolj domača ravno zato, ker ponuja rabljene učbenike in jih tudi odkupuje. Je pravzaprav eden izmed kulturnih simbolov Celja in po besedah njenega lastnika in direktorja Božidarja Muleja za Radio Študent skrbi za "ohranitev in reševanje naše knjižne dediščine pred uničenjem". Mulej tako s soustanoviteljem Andrejem Lebičem letošnjo nagrado razume kot priznanje vsem knjigarnam v težkih časih.

Pred težke čase pa niso postavljene le knjigarne, temveč vsi segmenti bralne kulture, ki prispevajo k njenemu spodbujanju in ohranitvi. Napredovanje digitalizacije in s tem več preživetega časa na družbenih omrežjih pa tudi vedno hitrejši življenjski tempo povprečnega posameznika ožijo prostor, ki bi ga lahko oseba namenila branju. Zato sta tukaj glavni samoiniciativa in disciplina, je prepričan Koželj. Človek ogromno naredi že s tem, da bere od pol ure do uro na dan in če se seveda zaveda, da s tem širi svoja obzorja.