Bilo je jeseni 1961., ko je dijak Tehniškega šolskega centra v Celju Aleksander Kerstein, navdihnjen ob informacijah o prvih začetkih osvajanja vesolja, s prijatelji skonstruiral svojo prvo raketo. Prve izstrelitve niso bile uspešne; v drugem poskusu je raketo celo zabilo po rampi navzdol naravnost v zemljo.
Huston, imamo problem
Od te prelomnice naprej je šlo celjskim raketarjem samo še navzgor. Dobesedno in v prenesenem pomenu. Svojo prepoznavnost pa so še posebej nadgradili jeseni 1967., ko so svojo raketo pred očmi javnosti in raketarske elite na 18. kongresu mednarodne astronavtične federacije v Beogradu uspešno izstrelili na Fruški gori.
Iz strahu prepovedali razvoj
"Sedaj vsakemu razlagam, kaj vse so počeli celjski raketarji, ker tega ljudje sploh ne vedo. Njihova zgodba je po 30 letih, odkar so nazadnje aktivno delovali, kar zbledela. Zato sem se zelo veselil tega projekta in predlagal naslov, ki pritegne," opisuje Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje, kjer hranijo več kot tri metre arhivskega gradiva društva.
Nekdanje oblasti so se znanja celjskih raketarjev očitno ustrašile
Del svetovne zgodovine
Celjski raketarji so bili zelo dejavni tudi v okviru republiške in državne raketne zveze. Pripravljali so razstave (nekoč so na streho Golovca v ta namen postavili deset metrov veliko raketo), predvsem za mlade, z referati pa so se mnogi od njih udeležili številnih znanstvenih konferenc po celem svetu. Leta 2002 je Aleksander Kerstein na svetovnem astronavtskem kongresu v Houstonu dobil izjemno pohvalo strokovne javnosti - dejali so mu, da so z raketami Vega Slovenijo kot 29. državo pripeljali v svetovno zgodovino raketne tehnike.
Celjske legende
V Astronavtično raketnem klubu, ki se je leta 1976 preimenoval v Astronavtično in raketno društvo Celje, to pa je formalno obstajalo do leta 1999, je bilo v najboljših letih ob izteku šestdesetih skoraj 40 aktivnih članov. Aleksander Kerstein je bil duhovni vodja, Peter Omersel je skrbel za elektroniko in računalniško tehniko, Franc Sendelbach za elektrotehniko, Vili Vengust za razvoj tehnologije motorjev, Marjan Žolnir, Ervin Zabav, Zvone Tofant so v glavnem skrbeli za konstruiranje, nekaj časa je bila v društvu aktivna sekcija modelarjev pod vodstvom Ota Planka. Z vidika razvoja kluba so pomembni še mnogi drugi člani pa tudi številni strokovnjaki z univerz in inštitutov, s katerimi so Celjani sodelovali.