Rozmari Petek
Z ukinitvijo vojniške enote Abanke, nekoč Banke Celje, je veliko občanov hitro zamenjalo banko. Postali so komitenti Deželne banke Slovenije, ki je ostala v tem kraju. S tem pa je marsikdo moral na svojih računih ponovno urediti tako imenovane trajnike, na katere so se v zadnjih letih močno navadili.
Veliko dela običajno s tem opravilom ni; vsako podjetje, od Elektra Celje do RTV Slovenija, ima na svoji spletni strani objavljen obrazec oziroma vlogo za direktno bremenitev transakcijskega računa (SEPA), zraven je pripisan tudi elektronski naslov, kamor izpolnjeni obrazec pošlješ. Le v celjskem javnem podjetju Vodovod - kanalizacija (VO-KA) takšnega obrazca na spletni strani ni, temveč je njen obiskovalec preusmerjen v celjsko poslovalnico banke NLB, kjer naj bi uredili vse potrebno.
Razmišljali o opustitvi
Zakaj tako nenavadna praksa, se je med drugim razburjal starejši občan, ki že težko pride v center Celja, in zakaj nekakšno preferiranje ene banke. A kot je pojasnil direktor VO-KA Celje Marko Cvikl, je razlogov več, zagotovo pa med njimi ni ideje o preferiranju določene banke.
Nato je podrobneje pojasnil, čemu so se za takšno pot urejanja direktnih bremenitev (trajnikov) preko banke odločili. "Direktna bremenitev je storitev, ki so jo pred letom 2015 ponujale banke svojim komitentom in jo jim tudi zaračunale. V letih 2013 do 2015 so banke to storitev želele prenesti na podjetja z zaračunavanjem provizije za izvajanje (tako podjetjem kot komitentom). Leta 2015 so banke po spremembi bančnega režima zaradi prilagoditve EU prenehale izvajati to storitev in podjetja so bila postavljena pred dejstvo, ali uporabnikom še naprej sama omogočijo plačilo preko direktne obremenitve ali ta način plačila opustijo," opisuje direktor, ki je bil takrat pred dilemo, ali naj ukinejo 4 tisoč trajnikov, kolikor so jih imeli v tistem času.
Varstvo osebnih podatkov, izogibanje stroškom ali oboje?
Z banko ceneje
Ti načini tudi z ustreznimi identifikacijami plačnika omogočajo varno poslovanje in zaščito uporabnika, dodaja Cvikl, ki je pri ravnanju s številkami transakcijskih računov raje konservativno previden. Baze teh osebnih podatkov zato ne želi imeti shranjene v podjetju, dodaja. Edina banka, ki je bila cenovno ugodno pripravljena to zanje narediti, pa je bila NLB.
"Ker gre za osebne podatke, se nam je zdelo primerno, da jih vodi banka, ki že ima za to kapacitete in usposobljen kader. V pogodbi je bilo tudi dogovorjeno, da nove uporabnike z direktno bremenitvijo vključijo v sistem, za kar nam zaračunajo 0,16 evra za dodatnega uporabnika. Skladno s to pogodbo imamo tako skupni strošek okoli 30 evrov letno za aktiviranja novih uporabnikov direktne obremenitve in arhiviranja ter vodenja baze, kar je po naši oceni zelo ekonomično, saj tega z resursi znotraj podjetja ne bi mogli doseči po taki ceni," pravi Cvikl in še dodaja, da bi tudi v primeru, da bi to počeli v podjetju, bil postopek enak, kot je sedaj v poslovalnici NLB - plačnik bi se pri njih moral oglasiti osebno. "Ne glede na prakse nekaterih podjetij je naše mnenje, da gre za plačilo storitev, ki jih mora plačnik sam potrditi osebno ali z overovljenim pooblastilom, da ne bi bilo kakršnekoli zlorabe," dodaja.
Imajo jih redni plačniki
Cvikl je zavrnil prepričanje, da je ureditev trajnih nalogov za podjetja boljša, saj jih, kot poudarja, to letno stane 6 tisoč evrov, ki jih morajo razporediti na vse, kar tiste, ki položnice še vedno plačujejo pri bančnih okencih ali preko elektronskega bančništva, postavi v neenakopraven položaj. Kot zmotno je ovrgel tudi prepričanje, da se z ureditvijo trajnih nalogov podjetja izognejo zamudam plačnikov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
