Zgodba o razstavi se je začela pred petimi leti, ko je v muzej prišel Slavko Košenina in prosil za ogled štirih Perkovih slik. Bili so edini muzej v Sloveniji, ki je imel v lasti dela Antona Perka (1833-1905). "Gospod Košenina me je takrat opozoril na zgodbo Antona Perka in me spodbudil, da sem začela raziskovati, spoznavati njegovo življenjsko zgodbo, in izkazalo se je, da je bil pri nas skoraj pozabljen," je povedala avtorica razstave Gabrijela Kovačič, ki je tudi kustosinja v muzeju.
Dodala je, da pomeni Perkova razstava zgledno sodelovanje inštitucije, kot je Pokrajinski muzej Celje, z lokalno skupnostjo, kar je med drugim tudi poslanstvo muzeja. Košenina je bil tudi pobudnik nastanka knjige o Antonu Perku, ki jo je letos izdala Občina Žalec v sodelovanju z občinami Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko. Avtorja sta dr. Sanja Žaja Vrbica z dubrovniške univerze na Hrvaškem in dr. Peter Zimmermann.
Mornar in slikar
Anton Perko se je rodil leta 1833 na gradu Podgrad na Vranskem. Grad je bil v očetovi lasti, leta 1846 so posest prodali in se preselili v Slovenj Gradec. Perko je imel zanimivo in neverjetno kariero za tisti čas. Postal je mornariški častnik, dobil službo pri grofu Wimpfnu, z njim je julija 1866 sodeloval pri znameniti bitki pri Visu, kjer je avstrijska mornarica zmagala pod poveljstvom admirala Wilhelma von Tegetthoffa (1827-1871).
Admiral je bil rojen v Mariboru. Perko je bil takrat uradni slikar bitke, kot dokumentalist. Naredil je skice, ki jih zdaj hranijo v vojnem muzeju na Dunaju. Na podlagi teh upodobitev je nastal tako imenovani Lissa-Album (Lissa je bilo takratno nemško ime za Vis). "Moraš biti pogumen, da si v bitki na ladji, ki je bila sicer izvidniška ladja, da se ne ustrašiš in da dostojno ovekovečiš prizore," je poudarila Kovačičeva.
Na risbah se umetnik ni ukvarjal s stisko ljudi, ki so se utapljali, bolj ga je zanimala okolica, razburkano morje, eksplozije in dim od topov v zraku. "V imenu muzeja in svojem imenu sem hvaležna vsem zasebnikom in institucijam, ki so posodili gradivo. Uspelo nam je pridobiti oba izvoda Lissa-Albuma, oba sta iz Maribora. Eden je razstavljen po sekvencah, drugi pa je v vitrini," je poudarila avtorica razstave.
Pomembne cesarske službe
V Perkovem življenju je bil pomemben Dubrovnik, v njem je živel zadnja leta po upokojitvi in tam leta 1905 tudi umrl. Z vsemi častmi, ki pritičejo takšni osebnosti, je bil pokopan na pokopališču Boninovo. Sloves si je prislužil z več službami za cesarski dvor. Poleg tega, da je bil mornar in po letu 1878 dvorni komorni slikar, je bil nekaj časa upravitelj otoka Lokruma in Hradčanov v Pragi.
Prva samostojna razstava del plodovitega slikarja 115 let po njegovi smrti
Z največ skrivnostmi pa je povezan čas, ko je kot tajnik služil prestolonasledniku princu Rudolfu in princesi Štefaniji. Princ Rudolf se je leta 1888 zaljubil v 17-letno Marijo Vetsera. Ker je bil zakon s Štefanijo nesrečen, Rudolf pa ni dobil dovoljenja za ločitev in poroko z ljubico, je januarja 1889 storil samomor - najprej je ubil ljubico in potem še sebe. "Ta dogodek je znan kot tragedija pri Mayerlingu. Družina je želela te dogodke zaradi škandala prikriti in verjetno je bil Perko poverjen tudi v te skrivnosti," je pojasnila Kovačičeva. Perko je do upokojitve sodeloval z vdovo Štefanijo, z njo je leta 1892 izdal knjigo Lacroma o otoku Lokrumu. Princesa je napisala besedilo, Perko je prispeval risbe z interierji stavb.
Poleg vseh služb je Perko ves čas marljivo risal in slikal. Veliko njegovih del je opremljenih z datumi in kraji. Vse, kar je predstavljeno na razstavi, je hranjeno v Sloveniji, razen reprodukcije avtoportreta, za katero so prosili Dubrovniške knjižnice. Ta je pomembna tudi zato, ker so leta 2013 kot donacijo dobili veliko Perkovih del in dokumentov. "Imeli smo tudi načrt za sodelovanje z Dubrovniškimi knjižnicami, vendar zaradi epidemije tega nismo mogli izvesti," je povedala avtorica. Uspelo pa jim je pridobiti model ladje Salamander, ki je bila udeležena v znameniti bitki. Posodil jo je Pomorski muzej Sergeja Mašera iz Pirana. "Perko si zaradi svojih dosežkov zasluži, da dobi priznanje v obliki razstave, ki je v bistvu njegova prva velika samostojna," je povedala avtorica. Sicer je bil aktiven član Društva likovnih umetnikov Dunaja in je razstavljal posamezna dela, nikoli pa ni imel samostojne razstave. "Pomemben je dogodek iz leta 2018, ko so bila za nekaj ur na ogled Perkova dela v Vili Košenina na Vranskem," je spomnila Kovačičeva.
Perko je bil eden redkih slovenskih marinistov v 19. stoletju. Slikal je marine, navduševali so ga morski prizori, jadrnice in razburkano morje. Zelo rad je slikal Dubrovnik. V Pokrajinskem muzeju Celje jim je v zadnjih dveh letih uspelo pridobiti sredstva za nakup treh Perkovih akvarelov, med njimi znamenitega dubrovniškega zaliva. Iz te slike so vzeli modro barvo, ki tematsko povezuje razstavo. V svojih službah je Perko prepotoval tudi Orient in se navduševal nad njim, prav tako nad Sredozemskim morjem, Levantom, dobro je poznal italijansko obalo. "Pri slikanju naj bi mu bila vzor Josef Selleny (1824-1875) in Jean-Baptiste Henry Druand-Brager (1814-1879). Bila sta marinista in orientalista, tako je dobil osnovno izobrazbo. Ves čas je vestno slikal in risal. Lahko bi rekli, da je bil samouk," je pojasnila Kovačičeva. "Kvaliteta del sicer niha," je dodala. "Perko ni slikar, ki bi delal revolucionarne stvari na področju likovnega ustvarjanja, bil pa je zelo dober marinist in dokumentalist. Sledil je svojim zastarelim smernicam, kot slikar je bil verjetno pozabljen tudi zaradi tega."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
