(FOTO) Filmsko reševanje iz kampa Menina, v Thermani v pomoč gostje

Povsem dotolčen je te dni lastnik kampa Menina v Rečici pri Savinji Jure Kolenc. Obupan, jezen, hvaležen, včasih tudi na robu solz. Vsi ti občutki ga prevevajo, ko vidi, da se je dolgoletno delo zrušilo v en velik nič. K sreči so uspeli iz kampa rešiti 900 turistov, posamezniki z dveletnim otrokom so, kot je znano, splezali na drevo in tam čakali reševalce. "Prvič v zgodovini kampa smo dejansko reševali življenja. To je bilo res filmsko, ko so se otroci držali za drevesa in so jih gasilci uspešno na vrvi privezali in z džipi rešili. Kapo dol tem ljudem. Rešili so nas," je hvaležen. A v isti sapi ob pogledu na kamp doda: "Ne vem, zakaj tega niso napovedali. Država bi to morala imeti pod kontrolo. In meter pri sebi! Da če vidijo, da voda ponoči narašča, da vklopijo alarm kako uro prej, ne pa da smo jim mi povedali, da narašča. Ne vem, zakaj moram jaz gasilce zbuditi, da je poplava," je bil kritičen. Meni, da niso dovolj opozorila Arsa in obvestila po medijskih kanalih. "Če obstajajo civilne zaščite, ki so pripravljene za to, zakaj moram zdaj jaz poročila gledati. Eden bi moral bedeti in imeti prst na rdečem gumbu in prižgati alarm za vso Slovenijo. Tako bi bilo rešenih milijone evrov."

Opisuje, da se je prav zaradi napovedi sicer sam odločil za 24-urno dežurstvo. "Petnajst čez drugo uro sem videl, kako voda narašča, in smo začeli ljudi evakuirati. Petnajst do treh smo klicali na 112, okoli pol štirih so prišli. Super, hvala, gasilci so nas res rešili. Dejansko. Kako so se tu borili … Ker to je bilo res filmsko, kot pravim." Jezi se na strokovnjake, ki so napovedovali, da se katastrofa iz leta 1990 ne bo več ponovila. "Zdaj je pa bila pomnožena kar s tri. Ves kamp je bil pripravljen za poplavo, kakršna je bila leta 1990. Take poplave pa ne moremo obvladovati," pravi.

Nizozemci zbrali že več kot 17 tisočakov

Kritičen je do otokov proda, ki so v Savinji. Kritičen do čiščenja rečnih strug. "Vse žabe imajo prednost pred domačini, turisti. Tega ne razumem. Delali so otoke na Savinji, ker je pa baje za eno drugo ptico v redu, da je na otoku doma. In potem so zabite struge z gramozom. Če bi bilo manj gramoza v vodi, bi bilo vsaj pol metra vode manj, kar bi pri nas marsikaj spremenilo." Škodo ocenjuje na 5 milijonov evrov. "Zdaj smo leta 1972 ali še bolje leta 1942. Kot bi ga razsule granate. Evakuirali smo 900 turistov v pol ure. Vsa čast gasilcem. V uri in pol so dobili topel obrok in oblačila. V nedeljo so šli z avtobusi domov. Kapo dol vsej občini, vsem, ki so pomagali," je še komaj zadrževal solze.

Na pomoč so jim priskočili tudi zvesti turisti. Takšni, ki so se tudi po poplavah 1990 takoj vrnili v kamp. "Ko smo izvedeli, kaj se je zgodilo, nismo stali križem rok," nam je pojasnila Sandra Van Putten iz Nizozemske, ki je na največji platformi za množično financiranje na svetu GoFundMe zagnala akcijo zbiranja denarja. Enajst let že prihaja v Menino, še pove, pa tudi, da so doslej zbrali že več kot tisoč evrov, njen cilj pa je zbrati deset tisoč. "Drugo leto se spet vidimo!" nam zatrdi, navdušena nad lepotami Slovenije in prijaznostjo ljudi. Še več denarja za kamp Menina sta zbrali Marieke Schreuder in Nelleke Pol, prav tako Nizozemki, in sicer več kot 16 tisočakov. Med tistimi, ki so donirali, je kar nekaj stalnih gostov, ki pravijo, da jim bo s skupnimi močmi uspelo postaviti Menino na noge.

Sicer pa je ob Savinji še kar nekaj manjših kampov, mnogi med njimi so bili dobesedno "zradirani" z obličja Zemlje, tudi NaturPlac na Skali. Govorili smo z lastnikom enega, ki ni želel biti imenovan, je pa dejal, da je zanj zgodba zaključena, ne želi si medijske izpostavljenosti, vesel je le, da so uspeli na varno rešiti vse svoje goste in tudi sebe. "Zdaj je čas, da pomagamo tam, kjer se pomagati še da," je zaključil.

Mozirski gaj: Potrebujejo prostovoljce

Praktično povsem uničen pa je tudi Mozirski gaj, kot nam skrhano pove Maja Horvat, vodja PR za Mozirski gaj. "Škoda je ogromna. Končnih ocen še nimamo. Gredic ni več, poti so uničene, most v Japonskem vrtu je polomljen, kako je s posameznimi objekti v sklopu muzeja na prostem, še ugotavljamo," je pojasnila. Pa tudi, da bo Mozirski gaj za obiskovalce zaprt do nadaljnjega. Odpade tudi napovedana poletna razstava eksotičnih živali in poletnega cvetja - 29. Bioexo, ki je bila predvidena od 11. do 15. avgusta. "Kdaj bomo lahko ponovno odprli, še ne vemo, a sanacija bo zagotovo potekala zelo dolgo," je poudarila. "Vseeno pa smo veseli in hvaležni, ker se je toliko ljudi javilo v podporo, številni so ponudili tudi svojo pomoč. Že dva dni pri sanaciji parka pomagajo tudi prostovoljci iz različnih koncev Slovenije, predvsem pa iz širše okolice," je vesela pomoči Horvatova. Poudari, da bodo veseli vsakega, ki bi želel priskočiti na pomoč, saj so vsake pridne roke dobrodošle. "Sanacija parka bo do nadaljnjega potekala praktično vsak dan od 9. do 16. ure, tako da se nam takrat lahko v parku pridružijo tudi drugi, če želijo," je sklenila.

Škodo, kot je še ni bilo, pa je utrpel priljubljen hotelsko-turistični kompleks Thermana Laško, umeščen ob reko Savinjo. Prve ocene kažejo, nam pove Nina Pader Topole, ki v družbi Thermana skrbi za obveščanje, da bo škode za 3,5 do 5 milijonov evrov. Pod znamenito bazensko kupolo, kjer se nahaja tudi strojnica, so se uspeli dokopati šele včeraj, še razkrije. Poleg strojnice je zalilo tudi kuhinjo, bazene, uničen je tudi zdraviliški park. A škoda bi bila lahko še večja, pristavi Nina Pader Topole: "Življenje ob reki nas je marsikaj naučilo. Uvedli smo lastne protipoplavne ukrepe, ki so prišli prav tudi tokrat." Že v petek so začeli s preventivnimi ukrepi in na varno še pred vdorom vode spravili opremo, hrano, avtomobile. Poskrbeli so tudi za nastanitev gostov in poiskali začasne nastanitve za tiste, ki so bili na poti k njim. Ko so videli, da se voda ne bo ustavila, so začeli umikati opremo iz pritličnih prostorov. "Tudi gostje so prijeli za kakšen stol in ga odnesli na varno. S prizadevnimi zaposlenimi in prostovoljci smo preprečili še večjo škodo," o izjemni solidarnosti govori Pader Topoletova. V času najhujšega je bilo v obeh hotelih 595 gostov, odpovedi gostov ni veliko, še pove, pa tudi sicer z izjemo bazenov vse storitve delujejo nemoteno, tudi zdraviliško zdravljenje in obnovitvena rehabilitacija. Gostom pa omogočajo kopanje v Rimskih termah, Termah Olimia in Termah Zreče. Tudi glede odprtja lastnih bazenov so optimistični. Ti bi lahko bili na voljo obiskovalcem že v mesecu dni.

V Logarski dolini nastanitvene kapacitete sicer niso poškodovane (z izjemo zalitih kleti) in bi lahko obratovali, a so še včeraj domov pospremili zadnje turiste, opisuje županja Solčave Katarina Prelesnik. "Ni normalne oskrbe, elektrike, razrite so ceste brez ograj. Ni varno. Takšno stanje in turisti, to ne gre skupaj. Sploh pa so prioriteta domačini in prebijanje do kmetij. Pa tudi, nastanitvene kapacitete bomo potrebovali za delavce," opisuje.

Trail v Črni odpovedan

Črna na Koroškem bi morala ta petek začeti s turističnim tednom, ki bi ga pognali z mednarodnim dogodkom Ultra Trail K24 s skoraj 600 tekači iz Slovenije in tujine ter spremljevalci in dobrim spremljevalnim programom. Trail je seveda odpovedan, več prijavljenih tekačev, ki so bili namenjeni v Črno ta konec tedna, se ponuja za delovno akcijo v podporo Črnjanom in tudi namerava pomagati. Na Ljubnem ob Savinji bi bil minuli konec tedna zaključek Flosarskega bala z uglednimi glasbenimi gosti. Tako pa ljudje v soboto po dolini niso slišali drugega kot "šaflanje" lopat in brnenje traktorjev in čistilnikov.

Prostore Turističnoinformacijskega centra TIC Črna v središču občine skušajo spraviti v zasilno stanje. Turizem, ki se je dobro razvijal zlasti z aktivnostmi na prostem, pa bo za nekaj časa povsem ohromel. Jani Hercog, ki je tudi predsednik črnjanskega turističnega društva in turistični ponudnik, je soočen z nepojmljivimi posledicami - Javorski potok je iz Lampreč v center butal z vso močjo. Še nedavno, ko smo preverjali turistični utrip Koroške, je Hercog razlagal, da je sezona pri njih odlična, zdaj pa bo potreboval čas za sanacijo in ponovno vzpostavitev svojega B&B. Gostil je v glavnem kolesarje, večinoma iz zahodne Evrope, ki so v Črni in okolici raziskovali odlične kolesarske poti, ki so zdaj v razsulu. Lep, sodobno urejen družinski B&B je sicer odprl lani avgusta, tako da je bila letošnja sezona premierna - res dobro mu je kazalo že spomladi, ko je bilo povpraševanje po kolesarskih podvigih visoko in so jih gostje vseskozi na novo odkrivali. "Dvorišče je uničeno, pritličje tudi, le mi zgoraj smo na suhem," je opisal uničenje turistične hiške, ki je bila lepo in sodobno opremljena s sobami in jedilnico v pritličju.

Ujme so prizadele tudi hotel Korošica, ki ponuja hiter dostop do vseh pomembnejših gospodarskih subjektov in turističnih točk na Koroškem, kar bo vplivalo tudi na turistično ponudbo v Dravogradu. "Voda je zalila prvo etažo," je povedala direktorica Zofka Kanovnik. V času ujme pa je bilo v hotelu nameščenih tudi 30 gostov. Te so morali evakuirati in jih namestiti v Dvorcu Bukovje. Težave pa ne predstavlja samo voda, temveč tudi cestne povezave. Most pri Podklancu so porušili, da bi ga obnovili, ujma pa je uničila tudi most v Otiškem Vrhu, ki povezuje Dravograd s sosednjim Slovenj Gradcem. Kdaj bodo ponovno odprli vrata, ne vedo. "Ko bomo uspeli počistiti. Upam, da čim prej," je povedala direktorica.