(FOTO) Knežje mesto se je vrnilo v najslavnejše čase

Na zadnjo sončno soboto v avgustu je Stari grad v Celju zaživel v srednjeveškem duhu. Tudi letos je prireditve, ki so potekale v okviru Poletja v Celju, zaključil srednjeveški dan. Več kot 100 nastopajočih iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Slovaške je poskrbelo, da so obiskovalci, predvsem pa otroci, doživeli srednji vek in življenje Celjskih grofov, ki so v kraju in širše pustili ogromen pečat.

Prizori iz življenja Barbare Celjske

Vrnili so se v leto 1401, v čas, ko je na tem gradu odraščala Barbara Celjska, najmlajša hči Hermana II, znamenitega celjskega grofa, ki je ugled dinastije dvignil na evropsko raven. Njegova najmlajša hči je s časoma postala ena najmočnejših in najvplivnejših žensk tistega časa. "Že kot otrok je nosila v sebi ponos in odgovornost do svojega rodu. Ta grb ni bil le simbol moči, temveč tudi znak globoke povezanosti z zemljo, ki so jo varovali in širili. Ljubezen do doma, do Celja in njegove dediščine je bila vpisana v njeno srce, vsak njen korak in nasmeh," so napovedali ob njenem prihodu. Obiskovalci so se vrnili v čas in podoživeli trenutke, ko se je mlada Barbara zavedala svoje moči in ugleda svoje družine, spoznali so, kako so jo že od otroških let učili, kaj pomeni čast in odgovornost. Letošnja novost je bila namreč, da je zgodba zasnovana okoli mlade Barbare Celjske, prikazani pa so bili trenutki iz njenega življenja. "Oče Herman je na Madžarskem, brat Friderik II. je v Zagorju, meni pa je dolgčas in umislila sem si zabavo," je ob prihodu na osrednjo ploščad naznanila mlada Barbara. Ta vloga je pripadla mladi Emi Sevšek, ki je srednjeveški dan pomagala soustvarjati z družino, za sodelovanje pa jo je navdušila njena mama. "To je moja tradicija že dvajset let," je povedala Metka Krajnc Sevšek, ki je sicer tudi turistična vodnica za Celje. "To je eden največjih projektov, ki jih ustvarjamo za oživljanje zgodovine Celjskega gradu in grofov Celjskih," pa je povedal Aleksander Sevšek.

Srednjeveške igre, orožje in kulinarika

Ogromno obiskovalcev, od najmlajših do starejših, avgustovska vročina ni pregnala. Z zanimanjem so se premikali med prizorišči, kjer so jim vitezi in graščaki predstavljali raznorazne zanimivosti iz srednjega veka. Največ zanimanja je požel viteški tabor, kjer so bila predstavljena oblačila, orožje, igre in glasba. "Predstavljamo 15. stoletje in imamo cel tabor. Imamo svojega kovača, ki prikazuje izdelovanje enostavnejših stvari. Predstavljamo tudi družabne igre srednjega veka, recimo nekaj podobnega igri človek, ne jezi se, prikazujemo pletenje pasov, vrvic in še kaj," so predstavili člani Druščine Zlate ostroge. Kot pravijo, največ zanimanja obiskovalci pokažejo predvsem za orožarno. "Danes smo tu v dveh vlogah, primarno kot renesančna plesna skupina, predstavljamo pa tudi srednjeveško kulinariko, igre, kaligrafijo," so opisali člani Kulturno-umetniškega društva Galiarda Celje. Kot pravijo, je najmlajšim najbolj zanimivo pečatenje in kaligrafija. Tradicionalni srednjeveški dan je privabil številne obiskovalce, tako domače kot tudi tuje."Za obisk sem se odločila, ker živim zelo blizu, všeč pa mi je tudi, da srednjeveški čas predstavijo na zanimiv in zabaven način. Mislim, da se lahko iz tega veliko naučimo," pravi domačinka Maja. Adrian z družino pa prihaja iz Londona. Kot pravi, so Slovenijo izbrali zaradi narave, želeli pa so si nekoliko mirnejšega obiska, zato so izbrali Celje in Ptuj. "Sicer smo ravno prišli, a je izredno zanimivo," nam je povedal.

Vsako leto kakšna novost

Da vsako leto skušajo v srednjeveški dan vpeljati kakšno novo zanimivost, nam je povedala Maja Ažman iz Zavoda Celeia Celje. Ena od novosti je bila tudi možnost ogleda največje partije šaha v živo. Tega je bilo v Sloveniji mogoče videti prvič. Kot je opisala, gre za nenavadno partijo, in sicer za kombinacijo zgodovinskega mečevanja in gledališča v starinskih kostumih. Več kot 35 nastopajočih je številnim gledalcem prikazalo boj dveh možganov na veliki šahovnici. Kot je povedala, srednjeveški dan v zadnjih letih privabi tudi številne tuje obiskovalce. V Zavodu Celeia Celje, v katerem pripravljajo program Poletje v Celju ter med drugim upravljajo tudi s Celjskim gradom, so pri snovanju programa tradicionalnega srednjeveškega dne upoštevali trajnostne smernice. Prvič se je bilo mogoče na prizorišče odpraviti peš po Pelikanovi poti v spremstvu vodnika, v uporabi je bila povratna embalaža iz kolekcije Celje 1451, voda iz pitnika, lokalno pridelana hrana in obrniki, na grad pa je bil organiziran brezplačen avtobusni prevoz.