Minister tokrat s seboj ni prinesel lopate, ki jo ob takšnih dogodkih navadno zasadijo, ampak kar ključ bagra, ki ga je simbolično predal šoferju, ta pa se je odpeljal v predor, proti delovišču. Dela na trasi nove kolesarske poti sicer v manjši meri potekajo že mesec in pol, gradbišče pa se bo v prihodnjih mesecih moralo še precej razširiti, saj vsi spleteni obljubljajo, da bo projekt zaključen do konca prihodnjega leta. Trasa nove kolesarske poti bo od Velenja potekala po stari opuščeni železniški progi in se v Gornjem Doliču navezala na obstoječo kolesarsko povezavo, bolje poznano pod imenom Štrekna, in s tem naprej na Dravsko kolesarsko pot, ki v Slovenijo pri Dravogradu pride iz Avstrije. "To je dober primer, kako ponovno oživiti degradirano območje nekdanje ozkotirne železnice. Odprli se bodo novi potenciali za razvoj turizma in lahko rečem, da bo to ena najlepših kolesarskih poti v Sloveniji," je dejal minister Jernej Vrtovec, ki pozdravlja vsako vlaganje v kolesarsko infrastrukturo, država pa da trenutno gradi oziroma ima v planu zgraditi kar okoli tisoč kilometrov novih kolesarskih poti.
Investicijo pozdravljata tudi oba župana, Bojan Borovnik na koroški in Peter Dermol na šaleški strani. "Kolesarsko pot smo prepoznali kot enega ključnih projektov za nadaljnji razvoj turizma. Kolesarstvo je v izrazitem porastu, moment je pravi," je povedal Dermol. Tuhtal je tudi, kdo je na boljšem, Korošci ali Velenjčani. Mislinja namreč glede na nadmorsko višino leži dobrih 200 metrov višje. "Vseeno mislim, da smo mi v prednosti. Korošci bodo imeli več težav, sploh če bodo prišli na pojedino v Velenje, bo šlo nazaj kar težko. Ampak to so sladke skrbi," se je nasmehnil.
Železniška proga je ugasnila pred 54 leti, 14 let kasneje so odstranili še tire, od takrat pa trasa, ki bo zaradi okoliške narave resnično spektakularna, sameva. "Koroška bo z izgradnjo kolesarke veliko pridobila. Verjamem, da bomo znali pridobitev v čim boljši meri izkoristiti in kolesarje tudi kakšen dan zadržati. Tukaj je priložnost za turistične kmetije, gostince, podjetnike," pove župan Mislinje in namigne, da bi naslednji skupen projekt s sosedi iz Velenja lahko bil pod zemljo. Z ministrstvom za okolje in prostor smo se že pogovarjali, da bi kot turistično atrakcijo odprli Hudo luknjo. Smo v fazi pridobivanja dovoljenj. Huda luknja je koroški biser in verjamemo, da bomo tudi ta projekt spravili skozi," pravi Borovnik, ki kljub temu, da jama ozemeljsko spada v njegovo občino, ne vidi težav. "Ne smemo si postavljati mej, saj smo le skupaj močnejši in uspešnejši."
Projekt kolesarske poti skozi Hudo luknjo je vreden nekaj manj kot 16 milijonov evrov in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj ter ministrstva za infrastrukturo. Občini Mislinja in Velenje pa svojo kvoto za izgradnjo namenjata v okviru mehanizma Dogovor za razvoj regij. Celotna trasa bo vsebovala štiri predore in sedem premostitvenih objektov, od katerih jih bo pet umeščenih nad državno cesto. Na trasi so kljub starosti še vedno vidni prostorski elementi predorov, kamnitih opornikov, opornih zidov ter obcestnih oblog, ki jih bodo pri izgradnji nove kolesarske povezave skušali čim bolj ohraniti. Tudi zaradi tega bo povezava še bolj atraktivna.
V Velenju se bo nova kolesarska povezava skozi Hudo luknjo navezala na tamkajšnje kolesarske poti. Začela so se namreč tudi dela za izgradnjo kolesarske poti od Velenja proti Dobrni. Dela pri tej naložbi naj bi se zaključila do konca letošnjega leta, kolesarska povezava pa bo od Velenjke do meje z občino Dobrna dolga 6,4 kilometra, od tega bosta dva kilometra potekala po ločenih kolesarskih površinah. Vrednost naložbe je 1,2 milijona evrov.