Rozmari Petek
Tako v Celju kot v Velenju že od februarja gradijo nove kolesarske povezave, vrhunec gradbenih del pa je ravno v tem času. "Dela potekajo skladno s terminskim načrtom, končani so posamezni odseki na povezavi Velenjka-Velenjsko jezero, in sicer po Žarovi, od Žarove do krožišča pod skakalnico, od starega Velenja po Partizanski, mimo Gorenja do Hoferja, po Cesti Simona Blatnika, Cesti na jezero mimo avtokampa in na Jenkovi cesti," poročajo z velenjske občine. "Končana so tudi betonerska dela na mostu čez Trebušo, potekajo pa tudi dela na podhodu pri Hoferju ter na mostu pri iztoku iz jezera na poti proti Šoštanju. Trenutno dela najbolj intenzivno potekajo na odseku mimo Hoferja in na Cesti talcev, ki jo zapiramo po odsekih in sproti prilagajmo tudi prometno signalizacijo," pravijo v Velenju.
Več kot pol iz EU
V Velenju gradijo mestno kolesarsko omrežje zahod v sklopu CTN-mehanizma. "Skupna vrednost izgradnje 8171 metrov kolesarskih poti, štirih pokritih kolesarskih parkirišč, dveh novih postaj Bicy s kolesi in večjega zunanjega parkirišča za skoraj 200 koles znaša 1,8 milijona evrov. Od tega smo večji del sredstev črpali iz evropskih skladov za regionalni razvoj. Višina celotnih stroškov operacije je ocenjena na 2,589.957 evrov. V skladu z odločitvijo o podpori znaša vrednost stroškov, upravičenih do sofinanciranja, največ 1,698.332 evrov in predstavlja osnovo za izračun višine sofinanciranja prispevka EU in slovenske udeležbe. Sredstva za sofinanciranje ne predstavljajo državne pomoči. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj," pojasnjujejo na Mestni občini Velenje.
Razvoj trajnostne mobilnosti podpira tudi država
Kako rešiti drevesa
V Velenju naj bi gradnjo zahodnega dela kolesarskega omrežja končali septembra. Med gradnjo je bilo sicer nekaj hude krvi, ker so se kolesarski poti in pločniku morala umakniti drevesa. A kot vedno znova poudarjajo na velenjski občini, bodo vsa odstranjena drevesa nadomestili, saj se zavedajo njihovega pomena. Podobno ravnajo tudi v celjski občini. Le tu in tam po regiji pa je mogoče najti izjeme, denimo v Slovenskih Konjicah so se gradnje pločnika do Gimnazije Slovenske Konjice lotili tako, da so ga pomaknili stran od ceste, na zelenico, in s tem rešili drevesa. Res je, da je v opisanem primeru prostor dopuščal odmik, hkrati pa je dejstvo, da bi pločnik, če se vodstvo občine z županom Darkom Ratajcem ne bi zavzelo za to, da je treba drevesa ohraniti, potekal ravno po trasi starih dreves.
