Celjski kulturniki, združeni pod streho Hiše kulture Celje, so se znova podpisali pod zanimiv projekt. Ob stoti obletnici smrti šentjurskega skladatelja Josipa Ipavca so iz zaprašenih arhivov potegnili njegovo pantomimo Možiček, ki jo je napisal leta 1900. Veljala je za eno največkrat uprizorjenih predstav, zadnja leta pa jo je le redkokje še zaslediti. Nazadnje so se Možička lotili pred desetimi leti v Šentjurju - s predelavo, pod katero se je podpisal Gašper Piano, so predstavo želeli približati mladim. Podobno, torej tudi nekoliko drugače, sodobneje, so se Možička lotili Celjani, opisuje dramaturginja Nuša Komplet Peperko.
"Osrednja zgodba je zelo preprosta, komična. Velikokrat so jo igrali v pustnem času kot zabavni dogodek na kakšnem plesu, šele kasneje se je osamosvajala in se mi zdi, da je tudi zgodba sama dobivala težo. Gre za deklico, ki se igra z možičkom, igračko, ki oživi. Njen oče je najprej jezen, češ, kaj je zdaj to neki fant, moški, potem se pa vse uredi. To je osnovna zgodba. Ipavec jo je ovil v podobo commedie dell'arte, tudi poimenovanja so takšna, Colombina in Harlekin. Colombina je mlada ljubimka, Harlekin je sicer po osnovi služabnik, ampak tu je prevzel vlogo mladega ljubimca," opisuje Komplet Peperkova. Sami so seveda osnovno idejo še nekoliko razširili. "Okvir zgodbe še vedno ostaja deklica, ki postaja ženska. Medtem se ji na poti prikazuje par, ki ponazarja neko ljubezen, se pravi, kakšna naj bi bila. Deklica se pa s tem najbolj ne strinja in išče neko svoje izražanje ljubezni. Stremeli smo k temu, da je konec srečen, da pa se ne zaključi s poroko in 'živela sta srečno do konca svojih dni'," doda.
Razmišljamo o restartu družbe
Motor projekta je bila v povezavi z Mihom Firštom, direktorjem Hiše kulture Celje, celjska plesalka Mojca Majcen, ki je izbrala posebno ekipo plesalcev ter koreografa Aleksandra Ilića in Gjergja Prevazija. "Aleksandar Saša Ilić je prvi solist beograjskega baleta, uveljavljen koreograf in tudi hišni koreograf Balkan Dance Projecta. V Sloveniji se je predstavil že s štirimi ali petimi predstavami, ki jih je delal v okviru Balkan Dance Platforme, medtem ko je Prevazi zelo uveljavljen koreograf in eden izmed koreografov sodobnega plesa iz Albanije," je dejala Majcnova, ki je v baletu prevzela glavno vlogo. "Ideja Balkan Dance Projecta je, da skozi predstave revitaliziramo stara dela in jih prikažemo skozi nek sodoben, moderen koncept. To ne pomeni, da je vedno sodobna igra, ampak da se dela, ki so pozabljena, ki ne obstajajo več, ponovno vrnejo in dosežejo mlade ljudi, saj so na nek način še vedno aktualna," je opisal Aleksandar Ilić. "Koncept mojega dela je RE:start. Gre za eno najbolj uporabljenih besed v tehnologiji v tem času. Ampak kaj beseda pomeni za nas? Pomeni, da želimo obdržati, kar smo počeli prej, ali je restart nekaj, kar upamo za novi svet, nove možnosti, novo življenje …? To je glavna ideja predstave, dela, ki ga plešemo. Ta situacija z lockdownom in covidom nas sili, da razmišljamo o tem, kako naj restartamo našo družbo, naše življenje, naše družine na drugi ravni razmišljanja o restartu," je dodal Gjergj Prevazi.
Lep primer povezovanja ustvarjalnih moči
"Kljub temu da je bil Možiček sprva pantomima, kasneje se je to prevedlo v jezik klasičnega baleta, in da bo naša interpretacija sicer sodobnejša, to ne pomeni, da ne bo vsebovala osnov klasičnega baleta," je pojasnila Majcnova, ki jo je Ipavčev balet pritegnil z več vidikov. "Zanimiv je, ker je to naša kulturna dediščina. Je res nekaj našega, nekaj, kar lahko rečemo, da je začetek baletne zgodovine v Sloveniji. Zanimiva sta nam interpretacija in prevod za današnji čas. Mislim, da tudi kot plesalci iščemo paralele z današnjim svetom; informacije so danes drugačne kot pred stotimi leti, telo je drugačno, arhetipi so drugačni, se pravi cel kup drugačnih informacij prenesemo v recimo nov scenski plesni izraz."
"Predstava je primerna za vse generacije. Nagovarja tako resno glasbeno, plesno publiko kot seveda tudi druge ljubitelje plesa in glasbe, od najmlajših do starejših, kar se mi zdi tudi zelo pomembno poudariti," je dodal Gregor Deleja iz Hiše kulture Celje. "To, na kar smo izrazito ponosni, pa je, da gre za lep primer povezovanja ustvarjalnih moči tako znotraj naše regije kot v mednarodnem prostoru. In na tem mestu se iskreno zahvaljujem Mojci Majcen, ki je s to idejo ne samo povezala Festival Velenje in Hišo kulture Celje z ustvarjalci z območja nekdanje Jugoslavije, ampak nas tudi spodbuja, da to sodelovanje krepimo ne glede na neprijetne okoliščine, v kakršnih je zdaj kultura."
Na predpremieri, ki so jo uprizorili v Domu kulture Velenje, so s predstavo že navdušili. Sledita še dve - 22. decembra jo bodo ponovili v Ipavčevem kulturnem domu v Šentjurju, celjska premiera in tudi zaključek prvega sklopa ponovitev pa bo 27. decembra ob 19.30 v veliki dvorani Slovenskega ljudskega gledališča Celje, kamor se jim je po dolgih letih le uspelo uvrstiti. Plesalsko zasedbo poleg Majcnove sestavljajo še Branko Mitrović in Jakša Filipovac, ki sta del Balkan Dance Projecta, ter Patricija Crnkovič, slovenska plesalka, ki so jo izbrali na poletni avdiciji v Velenju. Orkester, ki ostaja zvest Ipavčevi glasbeni partituri, sestavljajo Iztok Kocen, Zoran Bičanin, Urban Krč, Uroš Bičanin in Miha Firšt. Za scenografijo je poskrbel Matija Kovač, slikoviti kostumi pa so delo Aleksandre Karović.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
