Ideje za ureditev Drevesnega parka segajo od kampa do pasje šole

Gradnja protipoplavnih nasipov ob zahodnem delu Celja, ki je terjala sekanje večjega dela velikih dreves, je močno spremenila del zelenega Celja, ki so mu nadeli ime Drevesni park. Šlo je za območje različnih drevesnih vrst, večji del jih je zasadilo nekdanje Vrtnarstvo Celje, a ker dreves niso pravočasno prodali, so ta v Celju namesto začasnega našla kar stalno prebivališče.

Ta unikatni košček Celja se je še posebej ljubiteljem narave močno prikupil. Združeni v civilno pobudo so se Celjani različnih poklicev in profilov zavzemali, da bi jim občina ta del mesta dala v upravljanje, da bi tam uredili tematske poti, učne poligone, delavnice, prostor za prireditve, kotičke za sprostitev, celo kotiček za samooskrbo mesta in izvedli podobne projekte, s katerimi bi utrjevali človekovo povezanost z naravo.

Če bo denar ...

Čeprav je od tistega, kar so zadnja leta močno želeli zaščititi, ostalo bore malo, jim upanje, da bi to postalo drugačen del Celja, ni splahnelo, pravi pionirka boja za drevesa v Celju Irena Ašič. "Celje en tak prostor potrebuje. Upam, da bomo skupaj z občino lahko sodelovali pri urejanju tega prostora. Ker tudi kar je ostalo, je za nas še vedno dovolj, da bi na tem območju lahko uresničili svoje projekte," pravi Ašičeva.

Načrte z območjem, ki bo po končani gradnji uradno začasnih protipoplavnih rešitev postalo precej drugačno, ima tudi župan Bojan Šrot. Kot je na zadnji seji mestnega sveta pojasnil svetnikom, za ta del Celja pripravljajo poseben projekt. "Na tem območju načrtujemo dejavnosti, ki so vezane na prosti čas, deloma tudi na šport. To bo večji kompleks, kjer se bo mogoče igrati (v samem mestu že pol stoletja nismo zgradili nobenega travnatega igrišča), tam bo mogoče plezati po drevesih, si narediti kakšen tabor, lahko tudi park za hišne ljubljenčke in poligon za kakšno pasjo šolo," je našteval Šrot.

Župan ima ideje tudi, kako urediti zemljišče na drugi strani nasipa. "Razmišljamo, da bi naredili mestni kamp, ki ga ni v bližini mesta," pravi. "V prihodnosti načrtujemo tudi izgradnjo kajakaške steze in še česa, če bodo le na voljo sredstva."

Županovi načrti so deloma podobni načrtom Ašičeve in somišljenikov. V določenem delu pa so si celo nasprotni. Ašičeva denimo tam niti slučajno ne vidi pasjega parka, ga pa pogreša v samem centru mesta. Ne glede na to Ašičeva upa, da bodo pri urejanju območja le našli skupni jezik. "Ko bomo imeli predloge dovolj izoblikovane, bomo k sodelovanju povabili tudi zainteresirano javnost," pa pravi Šrot. "Preden se bomo lotili tega velikega zelenega območja, kjer sedaj še potekajo gradbena dela za protipoplavno varnost Špice in dela Medloga, bomo k sooblikovanju povabili tudi vas, mestne svetnike," je še dodal.

Lastništvo kot ovira

Načrti za ta del mesta so bili včasih še veliko večji, se ob tem spomni Ašičeva. Pred leti se je namreč govorilo, da naj bi na območju nekdanjega Ingrad Gramata uredili športni park, kamor bi preselili drsališče in prostore za tenis, ki so sedaj v Mestnem parku.

Govor je bil tudi o postavitvi kotalkališča za otroke. "Takrat sem ploskala ideji. Navdušena sem bila. A zdaj, ko so drugi pokupili zemljišča na tem delu, nihče več ne govori o tistem, kar so nekoč, ko so na Razvojnem centru pripravljali zeleni sistem Celja, ljudem obljubili," dodaja.

Časa za zbiranje in poliranje idej, kaj urediti v dolga leta zapuščenem Drevesnem parku oziroma v tistem, kar je od njega še ostalo, ni več veliko. Gradnja nasipov naj bi se zaključila že maja.