Rozmari Petek
Celjski sejem že dolgo ni več "družbena lastnina". Že leta je počasi prehajal v krog družine nekdanjega dolgoletnega direktorja Franca Pangerla, sedaj predsednika upravnega odbora, ki mu mnogi priznavajo zasluge, da se je sejem skozi desetletja v Celju sploh obdržal. Celjska občina ima skupaj z deležem občinskega podjetja Nepremičnine v lasti dobro četrtino te družbe. A kot je bilo slišati med predlogi zadnje občinske seje, se vodilna stranka v mestnem svetu Celjska županova lista (CŽL) nagiba, da bi, tako kot je to proti koncu minulega leta storila že Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), svoj 10-odstotni delež prodala. OZS ga je prodala družbi mističnega podjetnika Boštjana Marovta.
Prvi javni poziv Odprtega Celja
Takšna namera je razburila civilno družbo Odprto Celje, ki na minulih volitvah zaradi zapletov s poimenovanjem predlagatelja liste ni mogla sodelovati. Predvsem jih je presenetilo, da nihče od svetnikov ob nameri o prodaji ni imel nič proti.
Celjski sejem letno ustvari štiri milijone evrov prihodkov.
Ima šest stalnih dvoran, sedem montažnih.
Njegov kapital je ocenjen na 11,8 milijona evrov.
Lanski dobiček je bil 70 tisoč evrov.
Namig o korupciji
Svoje razmišljanje argumentirajo s tem, da ima občina s svojim deležem vendarle precejšnjo moč soodločanja. "Ta delež ima največji možni bonus, saj se delniška družba ne more prodati brez soglasja lastnikov. In tu je srž predloga CŽL. Prodati delež pomeni, da bi lahko lastniki s tem premoženjem razpolagali brez kakršnihkoli soglasij občine oziroma občank in občanov, nato pa bi se pričela slovenska klasika: izločitev malih delničarjev, preoblikovanje d.d. v d.o.o. in nato prodaja, da dobijo lastniki likvidna sredstva in jih čim hitreje prenesejo v davčne oaze. Za to bi glasovali člani mestnega sveta! Ali mislite, da so vas za to izvolile občanke in občani Celja?" so ostro zapisali v svojem pismu in nadalje namigovali, da bi prodaja pomenila tudi materialno oškodovanje javnega premoženja in sum koruptivne dejavnosti predlagatelja in župana kot skrbnika občinskih sredstev.
Zakaj je potrebna prodaja?
V CŽL, ki ji predseduje župan Bojan Šrot, svoj predlog prodaje pojasnjujejo s tem, da je v času prevzemne ponudbe za odkup delnic družbe Celjski sejem tudi druga največja lastnica, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, svoj nekaj več kot 10-odstotni delež prodala.
"Glede na to, da Mestna občina Celje s svojim lastniškim deležem ne bi mogla o ničemer odločati, smo v CŽL prepričani, da takšno lastništvo ni strateškega pomena in da bi bilo za Celje bolje, če bi to kapitalsko naložbo prodali, sredstva iz tega naslova pa namenili za nakup strateško pomembnega stvarnega premoženja (objekti, zemljišče). To je zaenkrat samo naš predlog. O prodaji delnic Celjskega sejma, ki bi bila po našem mnenju gospodarna odločitev, mora namreč odločiti mestni svet. Sicer pa verjamemo, da bo družba Celjski sejem tudi po spremembi lastništva uspešno poslovala še naprej," poudar- jajo.
Marovt in Pangerl - prijateljska naveza
Največja neznanka pri vsem skupaj je, komu bi občina svoj delež sploh prodala. Kot je za Večer dejal Franc Pangerl, sam in njegova družina za nakup "občinskih" delnic nista zainteresirana. "Kar se tiče solastnikov, ne morem komentirati," je dejal Pangerl. Po neuradnih informacijah pa je družba Celjski sejem pravzaprav v zelo tesnih prijateljskih vezeh z družbo Boštjana Marovta. Težko je namreč verjeti, da bi OZS svoj 10-odstotni delež prodala neprijateljski družbi Franca Pangerla. Še drugače: težko je verjeti, da bi v tem primeru Pangerl, ki je v družbi pustil (in še pušča) leta svojega dela, ostal tiho in tako miren. Prodaja, četudi Marovtu, tako smeri Celjskega sejma ne bo spremenila, kot ugotavlja tudi CŽL.
