Šmarje pri Jelšah se je sredi marca ustavilo. Gost promet skozi kraj je presahnil, pločniki so bili prazni, nekaj avtomobilov je bilo le na parkiriščih pred trgovinami z živili. Te dni vožnja skozi kraj ponuja poglede, kot jih je pred 12. marcem, ko je Šmarje postalo eno od žarišč koronavirusa. Da je življenje zdaj drugačno tudi v malem kraju, ki se, kot mnogi drugi, rad drži preverjenega ritma, opomnijo modri zabojniki pred domom upokojencev in zdravstvenim domom. Ljudje, ki z maskami izbirajo rože in sadike za svoj vrt. Kavarna, ki je teraso zaradi ohranjanja razdalje razširila na ploščad pred kulturnim domom. Knjižnica, ki knjige izposoja skozi okno.
Bilo je moreče
"Enkrat na teden smo šli v trgovino – z masko, rokavicami in listkom. V trgovini nisi gledal ne levo ne desno. Bilo je moreče," se prvih dni po novici, da se koronavirus širi po Šmarju spominja domačinka Brigita Rožman. "Prej je bil to še en kraj, kjer ljudje živijo, delajo, športajo, se družijo. Ko sem tretji teden morala v trgovino, je bilo vse drugače. Ograje pred zdravstvenim domom, prazna igrišča, skoraj prazne trgovine, nihče se ni z nikomer pogovarjal," pripoveduje še ena prebivalka Klara Kukec. Zdaj, pravita, se kraj počasi prebuja v normalnost. Ljudje so veseli drug drugega, izza maske si namenijo tudi kakšno besedo.
"Razen da ljudje nosijo maske in rokavice ter so povsod razkužila, vse poteka, kot da se ni zgodilo nič," vračanje življenja v Šmarje opisuje župan Matija Čakš. A verjame, da je izkušnja krajane še bolj povezala. Število prostovoljcev je hitro preseglo sto, ljudje so pomagali z dostavo hrane in zdravil, s pogovori, številni so pomagali domu upokojencev, dva Šmarčana sta na facebooku ustvarila stran Šmarski argo, kjer ljudje objavljajo zapise v šmarskem narečju ter tako skušala pozornost preusmeriti od koronavirusa. Na splet se je preselila tudi Knjižnica Šmarje pri Jelšah, kjer poleg izposoje knjig pripravljajo večino dogajanja v kraju. "Stik z ljudmi je še toliko bolj pomemben, ker smo čez noč padli v negotov trenutek, strah je bil zaradi socialne odmaknjenosti še bolj izrazit. Kot središče ohranjanja duha skupnosti smo čutili odgovornost, da povežemo ljudi in jim nudimo kolikor se da normalno preživljanje vsakdana," razlaga direktor knjižnice Marko Samec. Se je pa z umirjanjem stanja začela tudi izposoja knjig – skozi okno knjižnice. Bralcem vsak dan predajo več knjig, še pravi Samec. "Vidi se, da se oživlja družabno življenje," je prepričan.