Kritike na umeščanje kolesarskih poti v Šoštanju: Najlažje je "povoziti" drevesa

Na gradnjo kolesarskih poti se intenzivno pripravljajo tudi v šoštanjski občini. Skupaj z Velenjem, Mozirjem in Šmartnem ob Paki so namreč samoiniciativno pristopili k izdelavi projektne dokumentacije za izvedbo kolesarskih poti, ki bi povezale Šoštanj s sosednjimi občinami. A če bodo kolesarske poti potekale po trenutnih načrtih, bodo, podobno kot skorajda povsod drugod (izjema, ki smo jo našli, so Slovenske Konjice, kjer so se pri gradnji pločnika izognili drevesom), neizogibno ponovno padla stara, mogočna drevesa. Zato so v Klubu arhitektov regije Saša šoštanjskega župana Darka Meniha prijazno pozvali, naj vsaj nekaj dreves rešijo tako, da nekoliko spremenijo načrtovano traso. "Nočemo biti napadalni, le konstruktivni," opisuje predsednica kluba Mateja Kumer, "zato smo s pomočjo strokovnih sodelavk s področja krajinske arhitekture predlagali nekaj rešitev."

Tudi brez podiranj dreves bi lahko šlo

Odsek, na katerega v dopisu opozarjajo, je območje z drevesi med železniškim prehodom, kavarno in rokometnih igriščem. "Na zahodni strani opisanega odseka vsekakor obstaja rešitev – ob rokometnem igrišču je že obstoječa pot, ki jo poleg pešcev že uporabljajo tudi kolesarji in lahko brez kakršnekoli razširitve (takšna, kot je) prevzame tudi vlogo državne kolesarske poti (ob njej ste nedavno uredili počivališče za kolesarje in dostop do nje). Tako bo možno ohraniti obstoječa drevesa (smreke, breze); kolesarji bodo hvaležni za senco, morda si bodo na stebričku za servis popravili kolo, tudi turiste boste na ta način povabili, da izkoristijo lokacijo počivališča za počitek, si na oglasni deski preberejo zanimivosti o Šoštanju in okolici ter si mesto tudi podrobneje ogledajo," županu predlagajo strokovnjaki, ki imajo rešitev tudi za vzhodni del omenjenega predela. Brez "popravkov" bo namreč zavoljo kolesarske poti zagotovo padlo veliko drevo (robinija) ali pa bodo ob gradnji tako poškodovali koreninski sistem, da bo samo propadlo. "Predlagamo, da tudi na tem odseku izkoristite obstoječo cesto in zapeljete kolesarje severno od kavarne, ne pa med kavarno in železnico."

Potreben širši pogled, ne le gradbeni

"Tovrstnih poti skozi mesto ne bi smeli planirati gradbinci, čeprav jih zelo cenim. Vendarle pa gre za urbani prostor, zato bi bilo treba stvari pogledati širše. Gradbinci obvladajo tehnične rešitve, treba pa se je osredotočiti tudi na socialne odnose v prostoru," dodaja krajinska arhitektka Saša Piano. Kot županu skupaj še polagajo na srce, da bodo kolesarske poti z nekaj vijuganja še bolj privlačne. Hitrost vožnje kolesarjev bodo s tem nevsiljivo upočasnili, dobrodošel pa jim bo tudi hlad mogočnih dreves, ki tudi sicer znižujejo visoke temperature v mestih in izboljšujejo mikroklimo.

Obljubljajo nove posaditve

"Vsak objekt, vsaka bolnica, vsaka šola, vsaka cesta, vsak pločnik zahteva svoj davek," pa odgovarjajo na šoštanjski občini in dodajajo, da se zelo trudijo, da bi bile neizogibne negativne posledice čim manjše. "Je pa zadnje čase umeščanje objektov v prostor vedno težje. Pridobivanje zemljišč z odkupi ali služnostmi je postala misija nemogoče. Vsi bi radi imeli nove infrastrukturne objekte, a zanje niso pripravljeni nič prispevati. Včasih pač ne gre drugače in je treba žrtvovati tudi kako drevo, pa se zato posadi nekaj novih. Ne nazadnje je bilo ob obnovah zgodovinskih trških jeder - Trga svobode in Glavnega trga v Šoštanju - posajenih ogromno novih dreves," pravijo na občini.
Kot še dodajajo, je projekt gradnje kolesarskih poti narejen tako, da se izogiba večini obstoječih dreves. Nosilec projekta je sicer direkcija za infrastrukturo, lokalna skupnost pa sodeluje pri pridobivanju zemljišč in služnostnih pravic. V načrtu je, da bo projektna dokumentacija za gradnjo, ki bi še lahko vključevala kakšne odmike, končana do konca septembra.