Kukušnjak na robu Celja, podjetniška ideja za vse mlade in drzne

Zgodbo bi povsem upravičeno umestili v učbenike študentov podjetništva ali v kakšno motivacijsko knjigo. Nina Majcen je kot študentka potovala s fantom po Novi Zelandiji, tam opazila posebne avtodome, ki so bili pravzaprav predelani avtomobili, in v tem videla dobro idejo za posel. Za svoje start-up podjetje Nest Campers, v sklopu katerega predvsem tujcem oddaja nizkocenovne avtodome v najem, je iskala primerne dodatke; predvsem takšne, da bi tudi slikovno pritegnili. "Hitro sem se namreč zavedela, da moram posel tržiti na instagramu, zato pa potrebujem dobre fotografije," razlaga Majcnova. Sprva je mislila, da bodo pritegnile fotografije z zanimivimi nogavicami na nogah, češ, domače, udobno iz predelanega avta, nato pa je kupila dva potiskana lončka, spet, da bi naredila mamljive fotografije za oddajo o kamperjih. A ko je lončka dala v pomivalni stroj, se je potisk spral. Ker se je njen takratni fant ukvarjal s tiskom nalepk, je šla v Emo kupit lončke, da bi sama naredila tisk nanje. "Lončke sem nesla k sestri Urški Golob, da jih je fotografirala (še danes je Urška vodja "kreative", op. p.) in dala na internet. Ker je to bilo ravno decembra, ko je darilna sezona, je bil odziv neverjeten," se spominja Nina.

Povsem slučajno do drugega posla

Tako naključno se je pred slabimi tremi leti začela pot prodaje potiskanih lončkov, ki danes sicer dobiva že precej posnemovalcev. "En čas sem se jezila, pa me je Urška pomirila, da slabih idej ljudje že ne kopirajo," pravi Nina, ki se je prve mesece sicer precej namučila, preden ji je uspelo na lončke spraviti tak potisk, ki ga nobeno pranje ne uniči.

"V prvem mesecu, dveh je bilo prodanih od 50 do 60 lončkov. Ampak da smo naredili teh 50, 60 lončkov, jih je bilo treba narediti 300. Vsako noč sem do štirih, petih zjutraj bedela, se jokala in norela … Narediš deveti lonček in je uničen in sploh ne veš, ali boš to lahko poslal na pošto, ker te čakajo z naročili. Bilo je mejno," se spominja, še vedno nekoliko razočarana, ker kupci ne opazijo, da je tisk na lončkih Cuckoo cups neuničljiv, medtem ko se pri posnemovalcih večinoma spere.

V času korone pravi bum

V prvem letu so nepričakovano prodali več kot deset tisoč lončkov. Velik bum je bil ravno materinski dan, saj so s soglasjem hčerke Toneta Pavčka na lončke natisnili nekaj njegovih najbolj priljubljenih verzov o mamah. Nato so začeli dodajati še druge predmete, denimo z ljubkimi napisi popisane džezve, posode, na katerih je natisnjeno navodilo za pripravo dobre goveje juhe, cedila z napisom Nikoli te ne bom pustil na cedilu in podobno. "V drugem letu smo prodajo povečali za tretjino. Letos smo v času korone podrli vse rekorde za materinski dan. Ljudje niso mogli nikjer drugje kupovati, niso mogli v druge občine, včasih niti niso želeli do svojih mam, da jih ne ogrozijo. Mi smo jim omogočili pošiljanje na dom z ročno napisanim posvetilom. Zgodil se je bum. V nekem trenutku smo imeli osem punc, ki so delale dvanajst ur na dan, da nam je sploh uspelo odpošiljati stvari," pravi Nina Majcen.

Stotisočkrat po stopnicah gor in dol

Vse te ogromne količine so izdelovale in pakirale nad garažo svojih staršev, do katere vodijo ozke in strme stopnice. "Lončke, kupljene v Emu, smo najprej znosile gor, kjer smo jih polepile, nesle dol in peljale v peč, pa prinesle nazaj gor, da smo jih odposlale. Tako je bilo več kot 100 tisoč izdelkov znošenih gor in dol po stopnicah. Potem sem rekla, ali se prestavimo in najdemo druge prostore ali pa vse skupaj zapremo," pravi Majcnova. Priložnost se je pokazala na Mariborski cesti v Celju, ravno nasproti Ema. Pri njih namreč, čeravno niso cenovno ugodni, kupujejo emajlirano posodo, saj želijo prodajali izdelke, ki so v celoti slovenski. V novih prostorih so si (uspešen tim zdaj sestavljajo štiri dekleta) uredile delavnice in trgovino, ki je bolj nekakšen show room za kupce, predvsem pa prostor za druženje in izmenjavanje idej - Kukušnjak so ga poimenovale, z obrazložitvijo, da tudi "kokoši imajo jajca", zato se bodo tam "valile" nove ideje. Nina namreč iz lastnih izkušenj ve, da mladi podjetniki in kreativci potrebujejo družbo, pogovor s podobnimi ljudmi, tega pa v Celju doslej ni našla. Novi prostor zanje tako pomeni tudi nov prostor za vse mlade drzne Celjane in Celjanke.