Epidemija covida-19 je zamaknila oddajo letnih poročil podjetij, družb in zadrug. Navadno jih predložijo marca, letos so jih dva meseca kasneje. Med epidemijo je tudi ugasnilo marsikatero podjetje samostojnih podjetnikov, ugotavljajo v celjski izpostavi Ajpesa. Od 1. do 20. marca, v času največje negotovosti, so zabeležili 81 izpisov samostojnih podjetnikov iz registra. Od 21. marca do 12. junija je bilo 842 izpisov, torej desetkrat več, razlaga vodja izpostave Darja Lipičnik.
Kako bo epidemija zaznamovala poročila za to leto, ko se je gospodarstvo za dva meseca praktično ustavilo, je težko napovedati, ob tem pravi Andreja Topole. "Upamo, da bo državna pomoč dosegla svoj namen in da bodo gospodarstveniki to izkoristili in nadaljevali pozitivno - da ne bo padca," razmišlja. Lani je namreč 6800 družb in 7000 podjetnikov v 31 občinah savinjske regije doseglo gospodarsko rast. Enako velja za celjsko regijo, v katero je združenih 21 občin.
Plače najvišje v Velenju
V gospodarstvu savinjske regije imajo poglavitno moč družbe. V njih ima delo kar 90 odstotkov zaposlenih v regiji, ustvarijo pa 92 odstotkov regijskih prihodkov. V savinjski regiji deluje desetina vseh družb v Sloveniji in zaposlujejo 12 odstotkov zaposlenih v državi. Lani so savinjske družbe ustvarile 2,8 milijarde evrov prihodkov, kar je za šest odstotkov več kot leto prej. Na tujem trgu so zabeležile sedemodstotno rast ali za štiri milijarde evrov.
V času epidemije je mnogo manjših podjetnikov svoje firme ukinilo
Gradbinci slabše plačani
Svoje poslovanje so lani okrepile tudi družbe v celjski regiji. Podobno kot savinjska je po povprečnih bruto plačah tudi celjska regija pod slovenskim povprečjem. V Sloveniji so povprečne bruto plače v družbah 1700 evrov, v celjski regiji pa 1500.
Tudi tu prednjačijo predelovalne dejavnosti, sledijo družbe, ki se ukvarjajo s trgovino, na tretjem mestu je gradbeništvo. "Gradbeništvo je za desetino povečalo prihodke, močno jih je povečalo na tujih trgih, prav tako čisti dobiček. Ob tem pa so gradbinci za 7,6 odstotka slabše plačani od povprečja v regiji," opaža Simona Čatar. V celjski regiji imajo najmočnejše družbe sedež v občinah Celje, Žalec in Zreče.
Najmočnejša podjetja v Celju
Podjetniki iz savinjske regije so nekoliko bolj močni kot družbe iz te regije. V savinjski regiji je 13 odstotkov vseh podjetnikov v državi, zaposlujejo 15 odstotkov vseh zaposlenih in ustvarijo 15 odstotkov prihodkov. V tujini ustvarijo skoraj 20 odstotkov prihodkov. Savinjski podjetniki so lani po podatkih Ajpesa ustvarili 797 milijonov evrov prihodkov, kar je za osem odstotkov več kot leto prej.
Največ podjetnikov v savinjski regiji se ukvarja z gradbeništvom, predelovalnimi dejavnostmi in trgovino. "V gradbeništvu tudi tukaj beležimo izrazito rast na tujem trgu, dosegli so za 27 odstotkov več prihodkov od prodaje na tujem trgu," pravi Andreja Topole.
Najmočnejša podjetja savinjske regije so v občini Celje, sledita Šentjur in Žalec. V celjski občini podjetniki zajemajo 20-odstotni delež prihodkov v regiji, lani so ustvarili 148 milijonov evrov. Najbolje pa so plačani zaposleni pri podjetnikih v šentjurski občini, povprečna bruto plača je tam 1135 evrov. Na drugem mestu je s 1118 evri občina Žalec, na tretjem občina Celje s 1081 evri.
V celjski regiji je lani poslovala desetina vseh slovenskih podjetnikov. Plače tudi pri njih nekoliko zaostajajo za slovenskim povprečjem. Povprečna plača pri samostojnih podjetnikih v Sloveniji je 1106 evrov, v celjski regiji pa 1099. V celjski regiji med dejavnostmi prevladuje trgovina, pa tudi predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. Sedeži najmočnejših podjetnikov so v Celju, Šentjurju in Žalcu. Najbolje so tudi tu plačani zaposleni v šentjurski občini - povprečna bruto plača je 1135 evrov, sledi občina Žalec s 1118 evri in Celje s 1081.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
