Drevesa in grmovje, ki obdajajo struge potokov in rek, na prvi pogled delujejo samoumevni in samorastniški. Vendar je rastje, ki je najpogosteje ostanek krčenja gozda za kmetijske površine, precej pomembno. "Brez vegetacije se erozijska moč vode poveča in kaj kmalu povzroči spodjedanje bregov, prestavljanje strug, odnašanje jezov in mostov," pojasni vodja celjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave Tanja Košar Starič.
Drevesa niso le okras
Pravilno ravnanje pozimi se namreč odraža vse leto. "Obvodna drevnina uravnava temperaturo ob vodotoku in v njem. S senčenjem preprečuje segrevanje vode v vročih poletnih dneh, zmanjšuje dnevno-nočna nihanja temperature ter s tem zagotavlja ugodne pogoje za življenje rib in drugega vodnega življa," pojasnjuje Košar Staričeva. S svojimi krošnjami visoka vegetacija prav tako ublaži veter, zaradi česar iz tal izpari manj vode. "Vlaga se v območjih bogate zarasti zadržuje dlje časa in s tem zagotavlja rastlinam potrebno vodo tudi v času pomanjkanja padavin," pojasni sogovornica. S koreninami pa drevesa prestrežejo mineralne snovi in pesticide, ki bi se sicer z okoliških kmetijskih zemljišč stekali in spirali v vodo.
Pomen življenja z naravo
V preteklosti so se kmetje dobro zavedali pomena obvodne vegetacije, zato so jo pozimi skrbno ohranjali in poskrbeli, da se ni zaraščala. Kasneje se je to delo pogosto zanemarilo ali pa se je v naravo premočno poseglo.
Za posege imajo čas le še do 1. marca
Znanje je treba širiti
Sicer pa poseg obsega nujna dela, kjer odstranijo nestabilna drevesa ali drevesa, ki obirajo pretok ter invazivne in tujerodne vrste. Odstranjenih rastlin in njihovih delov se ne sme sežigati na brežinah, temveč jih je treba odpeljati iz dosega možnih poplav. Pri obrezovanju je treba ohranjati tradicionalni način, kar je posebej opazno pri glavatih vrbah.