Rozmari Petek
Angelca Kutnar iz Rastk je med tistimi nesrečnimi trinajstimi, ki so 4. avgusta ostali brez svoje hiše in vsega, kar je bilo v njej. Ostalo jim je dobesedno le tisto, kar so v tistem trenutku imeli oblečeno na sebi. Ostanek njene hiše je še danes "živ spomenik" ujmi, sama pa od takrat živi v najeti hiši. "Sama sem si našla prazno hišo s tržnim najemom. Ker nimam televizije, nisem niti vedela, da mi najem lahko krije država. Šele lastnica me je septembra opomnila na to in sva šli na socialno. Čeprav vsa Slovenija ve, kaj se je zgodilo in kdaj, mi za mesec nazaj niso hoteli poravnati najemnine. Tako ali tako je to veljalo le do novega leta," opisuje. Kot nadaljuje, si je medtem že sama ogledala morebitne nove nepremičnine. "Zdaj jim lahko povem, katero. In če jo jutri plačate, grem takoj tja. Tudi parcele imam nagledane, sem jim rekla danes na sestanku, ampak treba jo je kupiti takoj, sicer jo bo kdo drug."
Cenitve jih zelo skrbijo
Angelca Kutnar in še 21 drugih občanov Ljubnega ob Savinji so danes imeli individualne sestanke z državnim sekretarjem in vodjo Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih Boštjanom Šeficem. "Namen individualnih pogovorov je lastnikom objektov podati vse razpoložljive informacije, jim predstaviti celoten postopek, opozoriti na potrebno pripravo lastnikov ter pridobiti podatke o njihovih razmišljanjih in izzivih," so opisali v vladni službi. "Predstavili so nam, da sledijo cenitve. A cenilce na razpisu šele iščejo. Obljubljajo, da bodo nepremičnine podobno ocenjene, kot jih je v Spodnji Savinjski dolini ocenjeval Dars. Upam, da bo to res. Ker ravno cenitve me zelo skrbijo, kaj si bom potem sploh lahko kupila. Danes sem socialni problem, pa to nikoli nisem bila, saj sem imela svojo hišo. To me zelo boli. Imela sem svojo hišo … Pa lahko pokažem krivce, zakaj je ni več. Dobro vemo, da je Elektro Celje, ki je tam postavil elektrarno, stoodstotno kriv. Nanje se obrnite, sem jim rekla. K nam je prišel direktor Elektra Celje, ker smo proti njim krajani podpisali peticijo. Pa je rekel, saj boste vi prej šli iz vasi kot pa Elektro Celje," je še izpostavila.
V torek v Lučah
Individualni pogovori z ljudmi, ki so na seznamu za preselitev, se bodo nadaljevali v naslednjem tednu v občinah Luče in Solčava, nato pa še v Braslovčah. Državni sekretar Šefic predvideva, da bodo zaključeni do konca februarja 2024. Do torka, ko se ustavijo v Lučah, usoda Strug še ne bo znana, ker geološko poročilo o stanju plazu kljub drugačnim napovedim še ni izdelano. V Lučah je poplava odnesla šest hiš, v Strugah, ki so v celoti predvidene za preselitev, je deset hiš. Na pogovor so tokrat povabili 21 družin, župan Klavdij Strmčnik pa je Državno tehnično pisarno opomnil, da so pozabili na hišo, ki stoji tik ob potoku, pod plazom Jelen. "Ne vem, ali jih bodo povabili. Jaz sem opozoril tehnično pisarno, a nisem dobil odgovora," pravi župan.
Rajko Kosmač z družino se ukvarja z drugimi težavami – parcelo že ima, a že pol leta čaka na spremembo namembnosti. "Na mestu, kjer je bila hiša, je le še kup blata. Vse, kar sva z ženo 40 let gradila, je sedaj … ne vem, kje. V Letušu, v Zagrebu. Rekel sem jim, zakaj nas trinajst, ki smo ostali dobesedno brez hiš, mečejo v isti koš s tistimi, ki hiše še imajo. Pa so rekli, da nas bodo prednostno obravnavali in da bomo do aprila, maja dobili za podpisati odškodnino."
"Tudi mi že od začetka opozarjamo, zakaj so tudi ti, ki so ostali brez hiš, v istem košu. Za te ljudi, ki so ostali brez vsega, bi postopke morali pohitriti," pravi župan Franjo Naraločnik.
Težje je tistim, ki so ostali brez vsega
"Najbolj mi je žal ljudi, ki so že od prvega trenutka brez vsega," nadaljuje župan. "Za te ljudi, ki vsaj še lahko stanujejo v svojih hišah, pa se seveda zavedajo nevarnosti lokacije, je vseeno popolnoma druga situacija. Vsaj so nekje na svojem, medtem ko so ti ljudje, ki so ostali brez vsega in so po celi občini razseljeni, res v zelo težki situaciji. Tem ljudem bi morali dati prioriteto. Že dlje časa smo pripravljeni, našli smo parcele, ampak nimamo nobenega orodja, da bi ta zemljišča odkupili. Sedaj upamo v zakonodajo, intenzivno gremo v spremembe prostorskih planov oziroma kategorizacije zemljišč. Upam tudi, da dosežemo z lastniki, s katerimi smo se dogovorili, čimprejšnji odkup teh zemljišč, in da ljudem damo osnovo zato, da lahko začnejo graditi svoje hiše." Trenutno ima prednost pri nakupu kmetijskih zemljišč še vedno sklad kmetijskih zemljišč. "Tudi glede tega smo dali pobudo, pa ne vem, kakšni so interesi, da tega ne dobimo. Sedaj čakamo na sklad." Ob tem se župan boji tudi morebitnih špekulantov, ki bi zemljišča odkupili in naprej preprodali po višjih cenah, "kar ne sme biti interes ne države ne občine, še najmanj teh, ki bodo zemljišča dobili v last".
"Danes sem socialni problem, pa to nikoli nisem bila, saj sem imela svojo hišo"
Naraločnik ob tem opozarja še, da bolj ko se oddaljujemo od poplav, bolj solidarnost usiha. To opaža na primeru intenzivnega odvoza gramoza iz strug. "Tam, kjer prej nikoli ni bil problem uporaba dovozne ceste, se sedaj pojavljajo težave. Ljudje, ki so lastniki teh cest, postajajo nestrpni. Z vsakim dnem, ki se odmika od poplav, bo situacija še težja." Podobno se lahko zgodi s cenami kmetijskih zemljišč – na to anomalijo je opozoril tudi Šefic. O sami gradnji na kmetijskih zemljiščih pa je dejal, da Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev dovoljuje določene izjeme tam, kjer bo treba najti novo območje za preselitev ali gradnjo.
"Vendarle na koncu dneva moramo tudi kmetijska zemljišča varovati. Ne gre za to, da bi bila to razprodaja tega. Posebna zgodba so tudi cene, na katere smo bili tudi že opozorjeni, in s tem se bo treba tudi ukvarjati, da ne bo neupravičenega dvigovanja cen," je še dejal.
