Rozmari Petek
Konjičan Florjan Jančič je avtor številnih knjig - vse imajo zelo podobno rdečo nit. Že leta piše o zgodovini gasilstva v svojem kraju in širše. Pri tem temeljito "obrne" vsak vir, da pride do verodostojnih zaključkov, pa naj piše o obletnici kakšnega gasilskega društva ali o odlikovanjih v gasilstvu. "Moja zbirka obsega enajst knjig in še nekaj knjižic, brošur z do 60 strani in nekaj recenzij," našteva Jančič. "Pretežni del sem pisal o življenju gasilstva, odlikovanjih, uniformah, literaturi, avtomobilih … Zdaj pišem o 150-letnici gasilstva v Slovenskih Konjicah. Običajno v takih primerih predstavim kraj in mesto. Lotil sem se zgodovinskega preleta predstavitve Slovenskih Konjic. To je zelo spolzko področje, kjer se lahko hitro 'zaplezaš'. Ker po eni strani imaš opravka z živimi ljudmi, po drugi strani segaš daleč nazaj in iščeš vire," pripoveduje sogovornik.
V tem primeru bo moral pisati tudi o sebi, saj je bil dolga leta tudi sam župan oziroma v tistih časih predsednik občine. Pa še predsednik gasilskega društva obenem. "V tistem času, ko sem bil tajnik občine, je bilo gasilsko društvo slabo. Ni bilo razvojno naravnano, tehnologija ga je prehitela. Tu so se zidale tovarne, bloki, društvo pa ni imelo nobene mehanizacije. Ko je bil v Konjicah velik požar, šli smo tja, a nismo mogli veliko pomagati. Vse je gorelo. Nato je eden poklical celjske gasilce, ki so prišli s cisterno, pogasili požar, poželi aplavz, mi pa smo bili najslabši. Potem smo začeli delati in nabavljati. Kmalu smo imeli že toliko avtomobilov in mehanizacije, da smo morali dom celo razširiti," se spominja.
Poleg dela v društvu in pisanja knjig je muzej gasilstva njegov zaščitni znak. "Med najvidnejšimi dosežki Florjana Jančiča je Muzej gasilstva Dravinjske doline, ki je leta 2000 nastal na podlagi njegove zamisli in pobude v prostorih gasilskega doma Slovenske Konjice. Danes je to največji gasilski muzej v Sloveniji, ki je v lasti prostovoljnega društva. V njem je deset stalnih muzejskih zbirk s 1500 eksponati, ki segajo vse do 19. stoletja," je bilo zapisano v obrazložitvi nagrade, ki jo je iz rok nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja kot zadnji decembra lani prejel Jančič. "Poleg ohranjanja dediščine je Jančič svoje ljubiteljsko in aktivno ustvarjanje namenil proučevanju zgodovinskih virov o razvoju gasilstva in o drugih dejavnostih, povezanih z nastajanjem ter delovanjem prostovoljne in humanitarne organiziranosti na različnih družbenih in državnih ravneh," še piše v obrazložitvi. "Če hočeš biti verodostojen, da je knjiga uporabna, moraš biti dosleden, natančen, da ne pišeš na pamet. Veliko dela je tudi z zbiranjem slikovnega gradiva. Sčasoma se nabere velik fond gradiva in tudi veliko porabljenega časa," doda Jančič.
V zadnji knjigi, ki nastaja, bo vključil nekatere anekdote, ki so se zgodile članom društva. Na primer zgodbo, kako je gasilec na veliko tarnanje očeta, ravno ko so pred dežjem spravljali seno, letel na požar, ki ga sploh ni bilo. Pa kako so reševali iz vodnjaka žensko, ki se ni pustila rešiti … Piše tudi knjigo ob obletnici sosednjega gasilskega društva. "Zadnjič je nekdo rekel, pa kako Jančič fabricira knjige? A nič ne spi? Slučajno je tako naneslo, da zdaj pišem dve, ker pač imata obe veliki obletnici," pojasni. Pisanja knjig najbrž zlepa ne bo zaključil. Z odlikovanji pa najbrž, saj je prejel vse, kar je mogoče prejeti - je častni občan Slovenskih Konjic, prejel je najvišjo gasilsko nagrado Matevža Haceta, konec leta še državno medaljo za zasluge. "Mislim, da je zdaj le še cilj biti zdrav do konca življenja," smeje zaključi 87-letni Jančič.
