Nova spoznanja iz Celja: ne najpomembnejši, a vendar najpremožnejši

Gradbeni posegi v središču Celja, ki so jih spremljala arheološka izkopavanja, so v zadnjih 20 letih drastično spremenili dotedanja vedenja o velikosti in pomenu rimske Celeie. Tako sedaj denimo vedo, da je bilo mesto v svojem največjem razcvetu precej večje, kot ga še danes prikazuje sicer šele leta 2011 izdelan zemljevid na razstavi Celeia - mesto pod mestom. Celeia je na podlagi novih izkopavanj in s tem lažje interpretacije starejših virov postalo večje, pomembnejše, bogatejše mesto, kot so bili strokovnjaki prepričani še leta 2001, ko je izšla prva monografija o Celeii, poudarja soavtor nove, druge monografije o antični Celeii Jure Krajšek. "Zato je sedaj nekako bil skrajni čas, da nova spoznanja objavimo v malo bolj poljudni monografiji. Vanjo smo vključili čim več novega gradiva, ki ga širša javnost še ne pozna. Vključili smo vse podatke, ki smo jih imeli do konca maja letos."

Sorazmerno več marmorja kot v Rimu

Eno takšnih dejstev je, da je Celeia v svojem največjem razcvetu merila skoraj 90 hektarjev. In da ni rasla stihijsko glede na potrebe novih prebivalcev. "Izkopavanja v letu 2014 so popolnoma spremenila ta pogled. Sedaj vemo, da je rimska Celeia nastala načrtno, torej da so mesto naredili po nekem osnovnem gradbenem načrtu, ki so se ga držali naslednjih 300 do 350 let. Mesto je bilo torej, čeprav ima status muncipia, to je avtonomnega mesta, delano načrtno kot kolonija po enotnem gradbenem načrtu; mesto je bilo razdeljeno na četrti, določili so ceste in gradbene parcele. Celeia je bila tukaj specifična, saj so hiše merile od 900 do 1800 kvadratnih metrov, torej je šlo za večje mestne vile ali palače, ki so za takšno provincialno okolje sorazmerno zelo razkošne," opisuje Krajšek. Bogastvo prebivalcev Celeie je sicer vidno tudi iz same zbirke spomenikov oziroma kamnov z napisi. "Mislim, da je naš celjski muzej edini muzej na svetu s tako visokim odstotkom marmorja. Pri nas je krepko čez 95 odstotkov vsega rimskega materiala iz marmorja, druga mesta imajo veliko več slabšega materiala, ogromno peščenjaka, denimo, ki je bil cenejši. Celo prestolnica Rim je imela bistveno več slabšega materiala, Celeia pa skoraj izključno marmor."

Je bil ključen dober marketing?

Od kod prebivalcem Celeie premoženje, da so si lahko privoščili takšno razkošje, je vprašanje, na katerega še nimajo enoznačnega odgovora. "Mesto ni bilo na lokaciji, ki bi bila trgovsko zelo ugodna, ni reke, ni pristanišča, ni možnosti izvoza izdelkov. Težko je predvideti, kaj je bila glavna pridobitna dejavnost meščanov, ki so bili izredno bogati in so si lahko privoščili luksuz, ki si ga je privoščila italijanska elita tistega časa. Imeli so denar, vira zaslužka pa ne znamo pojasniti," opisuje Krajšek.
Ena od možnih razlag se sicer skriva v takrat fascinantnem rimskem marketingu, nadaljuje. "Rimljani so bili izredno dobri v promociji in širitvi svoje države. Eden od načinov, kako so propagirali svojo državo, svoj način življenja, je bil tudi v tem, da so v provincah poskušali pokazati najvišji nivo urbanega življenja. Primer je mesto Aventicum v Švici, v katerega so ogromno vlagali, da so naredili mesto presežkov in s tem pokazali, če ste v naši državi, pa lahko tako živite. Morda so tudi v Celeii na podoben način hoteli rimski način življenja prikazati kot privlačnejši. Tako bi morda lahko razložili to neskladje med območjem, ki ga pokriva, lego mesta in tem, kar mi v mestu odkrivamo."

"Nam se zelo dogaja"

Novih odkritij bo v prihodnje še ogromno, se veseli Krajšek, saj se pod zemljo skriva še mnogo. "Če lahko rečem malo po domače, se nam v arheologiji v tem mestu zelo dogaja. Z vsakim letom se naučimo veliko novega, stvari gredo zelo hitro naprej. V medijih se včasih sliši, da imamo slovenske Pompeje, ker je Celeia zelo dobro ohranjena. Ostanki se skrivajo pod štirimetrsko plastjo (zgodnjerimska Celeia je še globlje), kar je nekaj izjemnega za naš prostor; bolj običajno je to na Bližnjem vzhodu ali v Grčiji," opisuje Krajšek.