Ob aferah normalno delo v celjski bolnišnici

Celjska splošna bolnišnica (SBC) se je letos nekajkrat znašla v središču medijske pozornosti. Najprej zaradi zapletov ob zamenjavi nadzornika pri novogradnji bolnišnice, ki se je začela v začetku leta. Nato je bila uvrščena med kovidbolnišnice, v zvezi s tem je izbruhnila afera z dobavo domnevno spornih ventilatorjev. Sledila je odmevna afera, ko so nekateri vodstveni ljudje za svoje delo v času epidemije prejeli stoodstotne krizne dodatke. Na dan je prišla še zgodba, kako je bolnišnica ob dvajsetih omejeno (ne)uporabnih "blagovnih" ventilatorjih kupila še en ventilator - rabljen, ki ga UKC Ljubljana ni hotel kupiti zaradi previsoke cene. Celjani pa so zanj namenili donirana sredstva, zbrana v okviru akcije Regionalne gospodarske zbornice Celje. Izpostaviti velja še odpoved štirih specialistov urgentne medicine, ki je prišla na dan v začetku poletja. A se je vodstvo SBC s tremi od njih v minulih tednih le dogovorili o nadaljevanju sodelovanja, ki vključuje manjši obseg dela.
A v celjski bolnišnici življenje kljub vsem aferam teče dalje, soočajo pa se tudi, kot vse druge bolnišnice pri nas, zaradi epidemije covida-19 z vse daljšimi čakalnimi dobami na specialistične preglede in operativne posege. Zaradi epidemije pa se je celjski bolnišnici na glavo postavil tudi letošnji finančni načrt. Člani sveta zavoda so ga obravnavali na avgustovski seji, kamor pa novinarji nismo imeli dostopa. Uradno zaradi epidemije covida-19, neuradno tudi zato, ker smo mediji s svojim poročanjem v zadnjih mesecih v bolnišnici precej "dvignili pritisk" poslovni direktorici mag. Margareti Guček Zakošek.

Finančni načrt posredovali ministrstvu

Svet zavoda SBC je na zadnji seji v avgustu obravnaval finančni načrt za letos in ga po sprejetju že posredoval naprej v potrditev zdravstvenemu ministrstvu. O tem, kaj so razpravljali na seji, je vodstvo bolnišnice javnost obvestilo le preko sporočila za javnost.
V njem so zapisali, da je poslovno leto bolnišnica pričela s pozitivnimi trendi izpolnjevanja začrtanih zdravstvenih programov, s preseganjem začrtanih planov in s tem pomembno tudi k uresničevanju ukrepov sanacije iz zadnjih dveh let, ki so prispevali k doseganju ter preseganju pogodbenih obsegov dela in s tem povečevanju prihodkov ter izboljševanju poslovnih izidov.

Računajo na državo in EU

Člani sveta zavoda v sprejetem letošnjem finančnem načrtu predvidevajo 126,428.110 evrov prihodkov in uravnotežen rezultat. Takšen je predviden v prihodkovnem delu predvsem ob predpostavki, da stanje okužb s covidom-19 ne bo ponovno bistveno ogrozilo opravljanja rednega programa dela v jesenskem delu.
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije med drugim pravi, da bo izvajalcem zdravstvene dejavnosti iz državnega proračuna povrnjenih 80 odstotkov izpadlega programa v obdobju epidemij. Po objavi ZZZS glede na pogodbo ocena tega je 4,495 milijona evrov.
V načrtu je planirano pokritje tudi drugih, do sedaj še nepokritih stroškov iz epidemije (osebne varovalne opreme, brisov, dodatne medinske opreme in materialov ...), za katere pričakujejo v bolnišnici pokritje države oziroma s sredstvi iz solidarnostnega sklada Evropske unije in drugih predvidenih virov sredstev. Do sedaj je bolnišnica iz naslova stroškov epidemije namreč prejela sredstva le za pokritje stroškov dodatkov in 80 odstotkov izpada programa. Zato vse navedene še ne poravnane obveznosti trenutno tudi močno slabijo finančni tok zavoda.