Rozmari Petek
Ni bilo ravno zarana, ko je Vili Petaci iz Vitanja pregledal in nahranil svoje prikupne živali. Daleč najštevilčnejši so poniji, kar 28 jih ima, daleč najbolj atraktivni v zimskem času pa huskiji. Pravzaprav huskice. Zjutraj so se še malce zdivjale po kmetiji, ki jo ima pod obronki Paškega Kozjaka, ko je Vili Petaci odprl kombi, pa so se skoraj vse nagnetle okoli vozila. Vili je izbral le sedem psic, pri tem se je sicer oziral še za eno, ki zna zelo lepo vleči, a se ji ta dan očitno ni ljubilo na teren.
"No, Tina (ime je dobila po Tini Maze) bo gotovo jutri prva tukaj, ker jo bom danes pustil doma," se nasmeje Petaci. Nato v kombi naloži izbrane psice; nekaj že uveljavljenih in nekaj letošnjih novink.
Pot do Rogle ni najkrajša. A Vili Petaci je kljub temu že 28 let del "stalne živalske ponudbe" Rogle. No, skoraj stalne. Če je slabo vreme, ne pride. Ob zasneženem stadionu parkira, nato pa lepo po vrsti v sani vpreže psice, ki medtem postajajo že precej glasne. Prav neverjetno je, kako nestrpno čakajo, da lahko pretečejo kakšen krog.
"Ko boste vi tako navdušeni za delo, kot so tele, ste zmagali," mi šaljivo reče. Ob tem se nama pridruži družina, ki se je s Petacijem dogovorila za termin. Sin Matic, velik navdušenec nad huskiji, je prav na ta dan praznoval deveti rojstni dan in družina mu je pripravila veliko presenečenje. Fant je bil že po prvem krogu povsem navdušen. Ko pa je kmalu zatem lahko sam peljal sani, na njih pa še svojo mamo, je dan postal popoln. "To je bilo najboljše," vzklikne.
"Punce lažje kaj nahecaš"
Kmalu zatem se na stadionu že zbere nekoliko več ljudi. Vedno več je vzdihov "vau" in "mami, a lahko, prosim, še en krog". Navdušenje je tudi pri starših, ki preizkusijo moč šestih psic (ena, podobno kot pri športu, ostane v rezervi in čaka na svojo priložnost). "Ne moreš verjeti, kako močno potegnejo na začetku," pripomnijo.
"Najprej sem vse to opazovala od daleč. Kaj takšnega namreč nisem še nikoli videla v živo, zgolj v filmih. Kar vleklo me je sem," je opisala Urška Nered, potem ko je zbrala pogum in prvič sedla na sani. Kmalu zatem jih je že vodila. "Zdaj sem pa res čisto navdušena. In kar ne morem verjeti, da so to pravzaprav precej majhni psi. Predstavljala sem si večje." "To si mnogi mislijo. A psičke ne tehtajo več kot kakšnih 20 kilogramov, največ 25," pojasni Vili Petaci. Zakaj pa sani vlečejo le psice, vprašam. "Ker punce laže kaj nahecaš," spet v svojem šaljivem stilu doda Petaci. "No, mešane pare je težko imeti, ker se prej ali slej kdo ženi, potem veste, da bi jim šlo vse druga po glavi. Pa tudi že punce tako močno potegnejo, da se morajo potniki kar močno prijeti za sani. Kako bi šele fantje."
Le kakšne pol ure dnevno
"Mam'ca, ati, a lahko en krog?" se spet zasliši otroški glas. Starša nista oklevala. Vsako leto, ko so na smučanju, gotovo vsaj enkrat pridejo tudi na vožnjo s huskiji. "Vilija poznamo že vsaj deset let. Spoznali smo ga sicer poleti, ko ima na Rogli ponije, ki jih lahko otroci jezdijo. Najstarejša hči je bila tako navdušena nad njimi, da smo kmalu enega tudi odkupili. Takrat nam je dejal, da ga lahko, če si v treh mesecih premislimo ali se ga naveličamo, pripeljemo nazaj in bo vrnil denar. 'Če ne,' je nadaljeval, 'boste pa celo življenje živeli s konji.' In točno to se je zgodilo. Hči ima sedaj celo tri jahalne konje," opiše Monika Potnik iz Radelj ob Dravi.
