Lastnik gradu Lemberg Franci Zidar si želi, da bi ga leta 2022, po 16 letih prenov odprli za javnost. Zidar grad obnavlja od leta 2006 in v vseh letih prenove gradu je upravičil svoj priimek, saj ga okoliški prebivalci lahko večkrat vidijo v delovnih oblačilih in z orodjem v roki. Pri obnavljanju izvirne podobe gradu je Zidar dosleden, saj si želi, da bi poslopje rekonstruirali v podobi iz 16. stoletja.
V lasti mnogih družin
Grad je bil prvič omenjen leta 1213, od takrat je bil v lasti različnih družin, bil je podrt, na novo pozidan, zapuščen po drugi svetovni vojni, zdaj pa se počasi prebuja in kaže sledi starega sijaja v novi podobi. Lemberg je edini primer gradu v Sloveniji, kjer je na srednjeveški obrambni lokaciji zgrajena renesančna rezidenca.
Dela po fazah
Prva faza obnove, ki jih še vedno spremlja, je zaščita in zaustavitev propadanja. Tako so v letih 2007 in 2008 v grajskem kompleksu odstranili veliko po drugi svetovni vojni postavljenih provizoričnih lop in drvarnic, obsežno rastlinje, ki je s svojo rastjo uničevalo stavbe in zidove.
Pomen družine Schrattenbach
Lemberški grad je kulturni spomenik, pomemben je kot stavba in zaradi življenja, ki se je dogajalo za zidovi do danes. Tako so se lotili tudi priprave razstave in predstavitve življenja Wolfganga Hanibala von Schrattenbacha, ki se je leta 1660 rodil na gradu kot eden od dvanajstih otrok. Bi je pomemben človek, saj je bil knez, škof in kardinal.
Grad si želijo odpreti za javnost leta 2022
Odnos do dediščine
"Prvi korak pri tovrstnem projektu je izboljšati odnos do gradu. Ljudje se morajo zavedati, da je na gradu lahko tudi lepo, da je koristen," je poudaril Zidar. Dodal je, da so to naše korenine, identiteta, ki jo moramo postaviti višje v vrednostni sistem. Tako bi bilo tudi več razumevanja za dodelitev sredstev za ohranitev kulturne dediščine.
V lanskem letu je ministrstvo za okolje in prostor sofinanciralo sanacijska dela v višini približno 80.000 evrov, ker je šlo za odpravo škode po neurjih decembra 2017. To je bil velik korak, je poudaril Zidar. V vseh letih je od ministrstva za kulturo pridobil približno 400.000 evrov, pogoj pa je bil tudi, da prispeva vsaj 50 odstotkov lastnih sredstev.
Grad je v teh letih zahteval velik vložek. V zadnjih štirih letih na treh razpisih niso uspeli, saj so merila taka, da je zmanjkalo točk, tudi če bi grad potreboval sredstva. Zidar si želi, da bi v prihodnosti zaživel - na podlagi ključnih lastnosti in kvalitet kulturnega spomenika, s trajnostnim pristopom, razumevanjem in primernimi obnovitvenimi ukrepi. Radi bi uredili novo ponudbo za izvajanje izobraževalnih, kulturnih, glasbenih dogodkov, da bi nove vsebine vnesli v avtentične prostore. Vse to pa ne bo možno brez pravega podpornega okolja in prave miselnosti ljudi. Veliko let je bil grad prepuščen zobu časa in rokam nepridipravov, bil je tudi trn v peti okoliškim prebivalcem.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
