Ozka Velunja bo najzahtevnejši del tretje osi, toliko predorov in viaduktov na tako kratkem odseku v Sloveniji še ni bilo zgrajenih

Skoraj leto in pol po tem, ko so v Gaberkah zasadili prvo lopato na trasi hitre ceste, so si predstavniki Darsa, infrastrukturnega ministrstva in velenjske ter šoštanjske občine ogledali stanje na terenu. Sprememba je več kot očitna – z izjemo zasaditve zelenja in ureditve nekaterih poti za pešce so dovozi na bodočo hitro cesto praktično zgrajeni. Domačinom pa daleč največ pomeni, da je cesta, čeprav je sedaj drugače speljana, ponovno odprta.

Del pri Gaberkah je sicer le prvi odsek ceste, še najverjetneje letos naj bi sledili še odseki Škale in Škalsko jezero, Velunja in Konovo. Popolnih zapor sicer naj ne bi bilo več, so že pred časom krajanom obljubili predstavniki Darsa. Občasne pa zagotovo. "Hvala prebivalcem za potrpljenje, ampak ne bo ceste brez gradbišča. Torej, mi gradbišče potrebujemo, da pridemo do ceste," je dejal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. "Kar se tiče ostalih delov tretje razvojne osi, lahko za severni del rečem, da se bodo od Velenja do Slovenj Gradca kmalu odprla še druga gradbišča. Smo v postopku pridobivanja gradbenih dovoljenj še za nekaj odsekov. Torej cesta ni več upanje, ampak je dejstvo, je že med nami."

Ministrova glavna novica, ki so se je zbrani najbolj razveselili, pa je bila, da je ministrstvo za infrastrukturo včeraj v vladno proceduro dalo poroštveni zakon za del tretje razvojne osi od Šentruperta do Velenja. "Gre za okoli 390 milijonov evrov vredno poroštvo," je dejal minister.

Minister: Ni vse odvisno od nas

Velenjski župan Peter Dermol je tem tednu skupaj s predsednikom odbora za gradnjo 3. razvojne osi Matijem Tasičem vladi poslal odprto pismo, s katerim je opozoril na nujnost sprejetja poroštvenega zakona za odsek Šentrupert–Velenje, saj bi se tako gradnja tudi na tem odseku čim prej začela. "Tako bi se lahko celotna trasa od Šentruperta do Slovenj Gradca zaključila in odprla istočasno," je zapisal v pismu. Pa se bo? Minister odgovarja: "Ni vse odvisno od nas. Mi bomo naredili vse, da bi lahko začeli čim prej." "Apelirati moramo na vse, ki sodelujejo, da pospešimo postopke in tako pridemo čim prej do začetka gradnje te ceste," je dodal Dermol. "Želim si, da bi to bilo še v tem letu."

"Vesel sem, da smo v tem relativno kratkem času znotraj časovnih okvirjev uspeli skoraj dokončati sklop Gaberke. Pred nami so še neka manjša zaključna dela. Dela nemoteno potekajo tudi na sklopu Janina," je po ogledu gradbišč dejal prvi mož Direkcije za ceste (Dars) Valentin Hajdinjak. "Želja Darsa je, da bi letos pridobili gradbena dovoljenja še za štiri sklope od Gaberk do Velenja in na podlagi tega začeli delati tudi na teh odsekih. Mi smo pripravljeni, izvedli smo že prvo fazo izbora potencialnih izvajalcev. Ko dobimo gradbena dovoljenja za naslednje sklope, izvedemo še drugo fazo, izvajalce uvedemo v delo in začnemo graditi."

Največ težav Hajdinjak pričakuje na delu od Gaberk proti Šoštanju v tako imenovani dolini Velunja. "Je zelo zahteven projekt na zelo nedostopnem terenu, v soteski. S tega vidika so tudi dostopne poti zahtevne. Na tako kratkem odseku toliko predorov in viaduktov doslej v Sloveniji še ni bilo zgrajenih, tako da bo to izziv za vse nas. A prepričan sem, da ga bomo zmogli skupaj premagati," je dejal. Ta del gradnje naj bi stal okoli 300 milijonov evrov. Se lahko zgodi, da bo dvig cen surovin na svetovnem trgu gradnjo hitre ceste še podražil? "Mi imamo v vseh večletnih pogodbah že vneseno tako imenovano indeksacijo, kjer si dvige cen pravično porazdelimo investitorji in izvajalci, tako da s tega vidika zapletov ne pričakujem. Si pa želimo, da bi se rast cen materiala ustavila, da to ne bi pomenilo nekega drastičnega višanja cen projektov."

Da le ne bo nočne more s prometom

"Mi smo z dosedanjim delom zelo zadovoljni. Potekajo v roku. Lepo je zgrajen ta rondo, manjka le še zasaditev," je dela ocenil šoštanjski župan Darko Menih. A najtežje obdobje za njegove občane z gradnjo v dolini Velunja šele prihaja. "Moram reči, da z našimi krajani dobro sodelujemo, prisluhnemo njihovim težavam in predlaganim rešitvam, tako da z odgovornimi z ministrstva usklajujemo njihove zahteve in možnosti. Treba je pa vedeti, da je to zelo ozka dolina, da so ljudje prestrašeni, kako bo tam šla cesta. Zahtevajo razširitev transportnih poti in pločnike. Mislim, da smo na dobri poti. Obljubili so nam, da transportni promet ne bo šel skozi Šoštanj in Gaberke," je še dejal Menih. Nočne more s prometom se bojijo tudi Velenjčani. Predvsem zaradi gradnje skozi Konovo, ki je najbližje mesta, bodo živci občanov na veliki preizkušnji. "Apeliram na javnost, da je čim bolj strpna, na drugi strani pa tudi na izvajalce, da je treba z javnostjo ustrezno komunicirati in prav na tem področju nas čaka še veliko izzivov." Velenjska občina sicer rešitev vidi v poglobitvi nadvoza pri podjetju Esotech na Partizanski cesti, saj bi potem prevozi odvečne zemljine na deponijo lahko potekali po tej cesti. "Mi smo pripravili projektno idejo, v kratkem se sestanemo z vsemi udeleženci in potem poskušamo z nekim finančnim modelom priti do rešitve in tega, da se to še letos sprojektira. Ker je to državni projekt, pričakujemo, da bo za finance poskrbela država. Pripravljeni smo vložiti del sredstev v projektno dokumentacijo, ostalo pričakujemo od države," je dejal Dermol. Vprašanje pa je, ali bo ta rešitev še pravočasna.