Pelikanova hiša, kraj, kjer se bo ustavil čas

Stara masivna vrata v Razlagovi ulici 5, na katerih še vedno piše Božena Pelikan, zadnje mesece niso samevala. Skupina muzealcev je vsakodnevno osem ur preživela v tej stari meščanski hiši in prebirala ter številčila predmete, ki jih je za sabo pustil mojster fotografije Josip Pelikan. Čeprav je v hiši do svoje smrti živela njegova hči Božena (umrla je ravno pred štirimi leti, stara 93 let), so stvari v hiši še do dandanes bile ravno takšne, kot so bile v času, ko je mojster še deloval. V sprejemnici, v kateri je sprejemal stranke, celo fotelj stoji točno tako kot pred desetletji. Spalnica ima še originalno posteljnino … Še temnica s številnimi ustekleničenimi razvijalnimi pripravki in varčno spravljenimi koščki stekla je takšna, kot je bila njega dni. Natančneje, bila je. Naloga muzealcev je namreč bila, da vse predmete zabeležijo, oštevilčijo, skratka, jih temeljito opišejo, kje so jih našli, nato pa jih varno shranijo v depo. Vse to so po skoraj petih mesecev dela tudi storili.

Mojster je imel večletno zalogo

Vse to počnejo z enim samim namenom – zavarovati predmete in jih natančno zabeležiti, da jih bodo po obnovi hiše lahko vrnili na svoja mesta. Torej tja, kamor jih je postavil že mojster fotografije Josip Pelikan. "Prvič, ko sem se sam sprehodil po hiši, se mi je zdelo kar nekako neverjetno. Kot da je duh hiše še vedno prisoten. Vse, prav vse je bilo točno na tistem mestu, kamor je stvari postavil Pelikan. Hči Božena je njegovo spalnico, sprejemnico, praktično večino stvari pustila popolnoma nedotaknjenih," opisuje Egon Horvat, ki je ob svojem rednem delu v muzeju hkrati še fotografsko ovekovečil stanje Pelikanove hiše, preden so vse predmete popisali in shranili.

Celje bo imelo unikatno zgodbo

Ko bodo strokovnjaki zavoda za varstvo kulturne dediščine stavbo pregledali in podali smernice za njeno obnovo, bodo to tudi začeli. Vedo, da se prav hitro vse skupaj ne bo odvilo, morda bo potrebno celo desetletje, a pred sabo imajo jasno izrisan končni cilj, poudarja direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, ki je zadolžen za hišo, dr. Tone Kregar. "Končni cilj je pripraviti neke vrste samostojni muzej, muzej fotografij 'in situ', kjer se bo obiskovalec lahko sprehodil skozi zgodovino fotografije od konca 19. stoletja do konca 20., kar je v bistvu v globalnem prostoru unikatna zgodba. Seveda je pa vse povezano z denarjem," nadaljuje Kregar. "Mi idejni projekt imamo, trenutno smo v fazi pridobivanja vseh dovoljenj, kasneje pa bi začeli obnovitvena dela. Po eni strani že intenzivno delamo na gradivu, torej z muzeološkega, konservatorskega vidika. Drugi element, ki je veliko bolj obsežen in drag, je pa gradbena prenova te hiše. Projekt smo razdelili na faze. Upam, da bomo lahko prvo fazo, to je ureditev kletnih prostorov v sodobno fotografsko galerijo, začeli že letos, ampak, kot rečeno, vse je odvisno od deležnikov, vse je odvisno od financ. Verjamem pa, da enkrat bomo to naredili, ker je to priložnost, ki je ne smemo spustiti z rok."