Pri prestrukturiranju premogovnih regij bodo poslej iz Šaleške in Zasavja do vlade pristopili enotno

Prestrukturiranje Šaleške doline, ki desetletja temelji na energetiki, je prva in največja skrb Velenja z okolico. V tej ihti so se v zadnjih letih kresala mnenja med vodstvi velenjske in šoštanjske občine, ki so dolga leta veljala za povsem enotna, še bolj je bil po eni strani viden strah Šaleške doline, da bi Zasavje v procesu prestrukturiranja, ki ga bo plačala Evropska unija, pristavilo preglobok lonček.

A v skrbi za dobrobit vseh so župani osmih občin iz Zasavja in Šaleške danes podpisali sporazum o ustanovitvi sveta županov premogovnih regij. Enotno želijo stopiti pred vlado (katerakoli to po volitvah že bo), se pogovarjati s tremi ministrstvi, ki so vključena v proces prestrukturiranja, in tako zagotoviti, da bo prestrukturiranje Šaleške kot tudi Zasavja potekalo pravično in v skladu z resničnimi potrebami posamezne regije. Ker, če kaj, jih prav izkušnje Zasavja učijo, da se zapiranje premogovnika lahko sfiži. Zasavje je takrat prejelo 235 milijonov evrov, ki pa so deloma zelo nepregledno poniknili, tudi preko delovanja nekdanje razvojne agencije v zasebni lasti, regija pa je ostala brez 5 tisoč delovnih mest. Ob tem, da še danes ne vedo, kdo in s katerimi sredstvi bo po zapiralnih delih, ki naj bi se zaključila prihodnje leto, skrbel za monitoring terena in ugrezanja.

Odločno v smeri sodelovanja

"Ustanovitev sveta županov premogovnih regij regije Saša in Zasavja je odločen korak v smeri sodelovanja in hkrati pomeni tudi izmenjavo bogatih izkušenj ene regije, ki je šla skozi zapiranje, ne pa skozi prestrukturiranje," je v imenu zasavskih županov in županje izpostavil hrastniški župan Marko Funkl. "Drugo pomembno sporočilo je, da bo država imela na drugi strani resnega sogovorca, ki bo ne glede na barvo in sestavo vlade vedno povezan z interesi premogovnih regij. Ker je zapiranje premogovnikov in prestrukturiranje regije v veliki meri odvisno od lokalnih skupnosti. Želimo poudariti, da Zasavje ni imelo prav veliko besede, kako naj bi se regija prestrukturirala. To je bila napaka, ki jo je takrat naredila politika, in ne želimo, da jo ponovi šaleška regija, zato je prav, da smo občine ves čas vključene v pripravo vseh strategij," je še izpostavil.

To šaleške občine poudarjajo že leta in se trudijo, da bi bile vključene v odločanje o usodi doline. Pri določitvi letnice izstopa iz premogovne dobe so bile brez moči. Tudi pri izboru projektov, ki naj bi jih sofinancirana Evropska unija in njen sklad za pravičen prehod, niso mogle sodelovati. Navsezadnje je ta teden državni odbor za infrastrukturo obravnaval celo predlog, da lokalne skupnosti ne bodo mogle soodločati niti pri postopkih o podaljševanju koncesije premogovniku. To najbolj boli Šoštanj, kjer občani tarnajo zaradi plinov, ki prihajajo iz zračnega jaška, in so vsaj z zaviranjem podaljšanja koncesije za obratovanje Premogovnika Velenje poskušale prepričati, da mesto že enkrat reši smrada. "Vemo, da se morata obravnavati oba zakona, zakon o postopnem zapiranju premogovnika in zakon o prestrukturiranju regij. Mi pričakujemo, da bomo v pripravo obeh zakonov tudi aktivno vključeni, ne le preko javne razprave, ampak že danes, ko se formirajo ekipe. Na ministrstvu za infrastrukturo je ta že v oblikovanju, tja smo bili povabljeni, kar je pohvalno. Želimo, da tudi gospodarsko ministrstvo pristopi na identičen način," je pozval velenjski župan Peter Dermol.

Potreben je nek vezni člen

Eden od ciljev ustanovitve sveta županov premogovnih regij je tudi, da bo država imela enotnega sogovornika. Enako pričakujejo od države, saj je iskanje odgovorov na treh različnih ministrstvih z različnimi pristojnostmi, ki pa so vključene v proces prestrukturiranja, misija nemogoče. "Zato bi želeli, da tudi vlada imenuje enega koordinatorja, ki bo odgovoren in pristojen izključno za prestrukturiranje teh dveh regij. Ta bo vezni člen med lokalnimi skupnostmi, različnimi ministrstvi in lokalnimi sredstvi, da bomo v vsakem trenutku imeli nekoga, na katerega se lahko vedno obrnemo in dobimo pomoč oziroma odgovor," je izpostavil Dermol.

Predvsem pa takšno povezovanje, ki sicer vsaj na strani regionalnih agencij poteka že od leta 2019, prinaša tudi boljšo izmenjavo praks. "Od njih se lahko marsikaj naučimo. Na žalost tudi tiste manj lepe stvari. Ne želimo, da te premogovniške površine gredo v last zasebnikov, ki imajo druge interese kot prestrukturirati to regijo. Želimo, da ima občina tak ali drugačen vpliv nad temi zemljišči, da so namenjena nadaljnjemu razvoju regij," je dodal Dermol. Preprodajanje teh zemljišč se je namreč v Zasavju izkazalo za bolj problematično.

"Zapiranje rudnika je vodilo podjetje RTH, ki je državno podjetje, in ves nadzor ima država. Tiste, ki nam na ministrstvu očitajo, kako je bil denar porabljen, je treba vprašati, kakšen je bil nadzor nad porabo. Ko je država naložila podjetju, naj proda svoje premoženje čim hitreje in s tem denarjem zapira premogovnik, se je zgodilo, da so najboljša zemljišča, ki so namenjena razvoju in so edina možna za razvoj, prodajali pod ceno. Občine denarja za odkup takih zemljišč nimamo. Če bi občine lahko imele besedo, se to gotovo ne bi zgodilo," je pristavil še Funkl.