Propadle ideje na Šmartinskem jezeru: Ne kraljica, ne Zelen' dol, ne Brkati som

Razgibana obala Šmartinskega jezera mestoma ponuja kotičke, kjer se obiskovalec lahko osveži in oddahne. Na kraju, kjer je dolga leta kraljevala Jezerska kraljica, ladja, ki je obiskovalce popeljala po jezeru, pijačo in hrano je ponujala tudi ob obali, pa se čisto vsak poskus izjalovi. Spomnimo: celjska občina je bila z lastnikom Jezerske kraljice dolga leta v kratkem stiku. Po letih kljubovanja je lastnik ladje moral oditi, "pospravili" so tudi ladjo, na mestu, kjer je bila privezana, pa še danes ni prave gostinske ponudbe. Pred leti je pravljično pot nedaleč od Jezerske kraljice začela ekipa Zelen' dola; postavili so lične hiške, popestrili ponudbo, a spet so, ponovno zaradi kratkega stika z občino, morali pospraviti in oditi. Občina je nato postavila svojo hiško, za izvajalca gostinske ponudbe pa določila ekipo Mladinskega centra Celje, a tudi tej se ni izšlo. Zato so kmalu poiskali novega najemnika - Zavod za šport in turizem Šmartinsko jezero, v javnosti bolj znan kot društvo Džampa.

Pomagali, sedaj pa odpisani

A tudi to, kot kaže, ni dolgo trajalo, poleti je občina najemniku odpovedala pogodbo. Tomaž Seničar kot predstavnik zavoda pravi, da tega niso pričakovali. Dodaja, da so sicer zadnje čase dobivali položnice z nenavadno visokimi zneski (namesto pričakovanih 160 evrov je bilo na računu skoraj 290 evrov), razlage, zakaj tako, pa niso dobili. Vseeno je prepričan, da je prišlo le do komunikacijskega šuma, saj ne more verjeti, da bi se jih občina kar tako odkrižala, ker so vseskozi dajali ideje, kako razvijati predvsem adrenalinski turizem ob jezeru. Ves čas je tako Seničar pričakoval, da bodo končno z občino oziroma z upravljavcem wake parka in skakalnic, občinskim podjetjem ZPO, začeli sodelovati, a od tega ni bilo nič. "Od maja lani do julija letos sem jim poslal gotovo deset do dvanajst predlogov, začenši s prvim mailom, v katerem sem razložil, na kaj morajo biti pozorni, če želijo narediti skakalnice in wake park. Oni so se mojih alinej držali in začeli delati. Dal sem jim vse kontakte, programsko shemo - na naši spletni strani je tudi opisana -, pomagali smo jim, vsak teden sem bil zraven na koordinacijah, ko so se gradile skakalnice, iskal opremo, ni da ni, potem pa jih niti tržiti nismo smeli. Na koncu smo predlagali, da bi imeli vsaj šolo wakanja, a še to ni šlo. Uporabili so naše načrte, ideje, jih izvedli na svoj način, nas pa pustili. Sedaj ne vem, ali sem postal takšna persona non grata ali kaj se je zgodilo," se sprašuje Seničar, ki še vedno upa, da je odpoved pogodbe za najem Brkatega soma le začasna. In še, da jim bo občina dovolila legalizirati pristan in pomol, ki ga je uporabljal že lastnik Jezerske kraljice - tam namreč vidi Seničar izjemno priložnost za ureditev čolnarne. "Želimo le dovoljenje, da delamo na tem območju tisto, kar smo si zastavili. Nič drugega. Toliko ljudi je že pri tem nesebično pomagalo, da enostavno ne morem vsega kar tako pustiti."

Niso se držali obljub

Celjska občina se je pri svojih odgovorih bolj osredotočila na obljube najemnika ob prevzemu Brkatega soma in dejanskega stanja. "V pogodbi je bilo definirano, da mora najemnik zagotavljati obratovanje lokala od aprila do oktobra vsako leto ter da najemnik redno čisti bližnje sanitarije in poskrbi, da so odprte ves čas. Kmalu so se začele težave. Zavod za šport in turizem Šmartinsko jezero ni plačeval svojih obveznosti iz naslova najemnine, ni zagotavljal dogovorjene dostopnosti do sanitarij za obiskovalce Šmartinskega jezera niti ustrezne čistoče," pojasnjujejo na občini. Dodajajo, da so mu vse od leta 2017, ko so z njim prvič sklenili najemno pogodbo za Brkatega soma, vedno bili pripravljeni prisluhniti. "Znižali smo najemnino, čeprav je najemnik prvotno višino najemnine predlagal sam. Ne zanikamo, da se je najemnik sprva kazal kot dober poslovni partner, saj je imel tudi kar nekaj idej glede ponudbe na Šmartinskem jezeru, česar smo bili še posebej veseli. Čez čas se je izkazalo, da ni zaupanja vreden. Kljub nizki najemnini, ki je znašala le 118 evrov na mesec, je ni plačeval, zato smo morali dolg redno izterjevati po sodni poti. Njegova neresnost se je kazala tudi v tem, da smo ga na začetku vsake sezone, ko so temperature narasle in je k jezeru prihajalo vedno več sprehajalcev, morali posebej pozivati, naj lokal odpre. Letos smo bili pri tem neuspešni. Najemnik se je sicer izgovarjal na svoje visokoleteče cilje, a jim nismo mogli več verjeti, saj tudi osnovnih obveznosti ni redno in odgovorno izpolnjeval. Sodu pa je izbilo dno dejstvo, da najemnik ni plačal kar osmih zaporednih mesečnih najemnin, kljub pisnim opominom jih ni poravnal, pa tudi lokala v toplih dneh maja letos kljub našemu prigovarjanju sploh ni odprl."

Na celjski občini dodajajo, da so imeli s predstavniki zavoda zaradi tega veliko sestankov, "na katerih smo poslušali njihovo plat zgodbe in poskušali razumeti njihove težave. Vendarle pa smo prepričani, da mora biti Mestna občina Celje (glede na dosedanje izkušnje ter zaradi vsebinske in finančne plati) nosilec razvoja območja Šmartinskega jezera. Samo na tak način lahko zagotavljamo vsebino, ki bo namenjena in dostopna širokemu krogu ljudi. V nasprotnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi bile investicije usmerjene v vsebine, ki bi bile zanimive zgolj peščici ljudi in bi zadovoljevale interese posameznikov."