To popoldne so na Rifniku nad Šentjurjem vrnili življenje keltski naselbini. Ob arheoloških najdbah so se sprehodili v čas od 4. tisočletja pred našim štetjem do 6. stoletja našega štetja, ko je bil Rifnik poseljen. Med njegovimi poznejšimi prebivalci so bili tudi Kelti. "Keltska civilizacija je bila zelo razvita. Med drugim so imeli lončarsko vreteno in žrmlje, v nekaterih pogledih so jih spet dohiteli šele v 18. stoletju," pripoveduje Alenka Testaniere, turistična vodnica, sicer pa vodja šentjurske ljudske univerze.
Kelti pa za sabo niso pustili le ostankov svoje naselbine. Njihov jezik naj bi še danes odzvanjal v nekaterih besedah, kot so breza, gora, gozd, kamen, kapa, kuhinja in morje, pa tudi v nekaterih priimkih, med drugim tudi v Areh, Auer, Bele, But, Cukjati, Gale, Kalan, Karničar, Marolt ali Vindiš, našteva Alenka Testaniere.