Slab začetek prestrukturiranja v Šaleški dolini: Z lobiranjem zaobšli lokalne skupnosti

Uredite zračenje iz jaška tako, da ne bo pol Šoštanja smdrelo, sicer vam ne bomo dali soglasja za podaljšanje koncesijske pogodbe za kopanje lignita. Zamenjajmo naša zemljišča, ki jih potrebujete vi, z vašimi zemljišči, ki jih potrebujemo mi, sicer vam ne bomo dali soglasja za podaljšanje koncesijske pogodbe. To sta bila glavna argumenta, s katerima sta se občina Šoštanj in mestna občina Velenje lahko pogajala s Premogovnikom Velenje (PV). A oba sta pred dobrim tednom dni s sprejetjem sprememb zakona o rudarstvu padla v vodo (zakon sicer čaka še tretja obravnava).

PV poiskal lažjo pot

PV se je konec minulega leta iztekla koncesijska pogodba (z zakonom o interventnih ukrepih je ta podaljšana do julija letos), za uradno podaljšanje bi pred spremembami zakona o rudarstvu potreboval soglasji lokalnih skupnosti, a se je, kot je na včerajšnji seji razložil direktor občinske uprave Iztok Mori, očitno odločil za lažjo pot. Ne sicer sam PV, temveč njegova lastnica HSE (Holding Slovenske elektrarne), gre razumeti Velenjčane. Mori je opisal, da so se s PV štiri leta pogajali za zamenjave zemljišč: velenjska občina je lastnica hektarja in pol zemljišč, ki sodijo v pridobivalni pas PV, zato občina z njimi ne more razpolagati. Po drugi strani je PV lastnik obalnega pasu jezera, kjer Velenjčani v prihodnje vidijo turistični razcvet in s tem vsaj 1500 novih delovnih mest. Mori dodaja, da so se s PV sicer vse dogovorili in dorekli; v PV so se takrat zavedali, da jim brez zamenjave zemljišč lokalna skupnost ne bo podaljšala koncesije. "Ampak na neki točki so ugotovili, da je bolj preprosto, kot se z nami pogovarjati, vnesti določilo v člen zakon o rudarstvu in s tem enostavno zaobiti lokalne skupnosti, lastnike teh zemljišč. Nismo edini, smo pa največji lastnik znotraj pridobivalnega prostora PV, kjer je omejena naša lastninska pravica, kjer ne moremo prosto dostopati do teh zemljišč. Ta bi radi zamenjali za druga zemljišča in v vseh teh letih se nam žal ni uspelo dogovoriti iz enega preprostega razloga - ko smo se že vse dogovorili, je vedno nekdo iz HSE rekel ne," opisuje Mori.

HSE naj bi bil glavni krivec tudi za zagate, ki so nastale z odkupom avtokampa ob Velenjskem jezeru, ki bo zaradi vsega tega očitno tudi to leto sameval in kazil podobo Velenjske plaže, je nadaljeval župan Peter Dermol. "Ključen partner je HSE. Če tam ni zelene luči, se v PV nič ne realizira," je stanje s kampom opisal velenjski župan. Zato se je posel, po katerem bi občina uveljavljala predkupno pravico in kamp odkupila za dobrih 600 tisoč evrov, ustavil, je nadaljeval. "PV ni dobil soglasja HSE." "PV ima samostojno poslovodstvo, nad odločitvami katerega bdi nadzorni svet. Poslovodstvo HSE se v dogovore z lokalnimi skupnostmi ne vmešava," nasprotno trdijo v HSE.

Občina je zaradi nesklenitve pogodbe, kot smo minuli teden že poročali, vložila tožbo, PV pa je kamp nato prodajal za dobrih 800 tisoč evrov. "Prvič se je zgodilo, da se predkupna pravica ni spoštovala. Tožba nam daje odprta vrata za pogajanja. Če bo prodaja šla naprej v smeri špekulativnega nakupa, bomo pravni boj nadaljevali, sicer ne," je dejal Dermol. PV jih poskuša onemogočiti še na drug način - kamp jim zdaj ponuja za dober milijon evrov. "Čeprav vrednost kampa ne narašča, ker bi PV vanj vlagal, temveč ker občina vlaga sredstva v razvoj Velenjske plaže, v igrišča," še pravi Dermol in ob tem spomni, da so lani prejeli številne dopise občanov zavoljo neurejenosti kampa, zato so sami pozivali PV, naj vendar kamp vsaj pokosi.

Lobiranje in dejanja pod mizo

Še enkrat je poudaril, da kamp želijo kupiti zato, da tudi letos ne bi sameval, in predvsem, da ne bi bil žrtev špekulativnih nakupov. Že prireditveni prostor z odrom Vista je bil "žrtev" takšnih špekulativnih podvigov, je spomnil svetnik Franc Žerdin. "PV ga je prodal prejšnjemu lastniku za simbolično ceno, leta kasneje pa je občina to zemljišče odkupila po mnogokrat višji ceni. Če bo vse potekalo tako kot ta zgodba z avtokampom, se lahko od uspešnega prestrukturiranja že danes poslovimo, sredstva, ki so za to namenjena, pa si bodo razdelili v energetskem sektorju," je pikro dodal Žerdin. "Ravno zato želimo sodelovati pri pripravi obeh zakonov o prestrukturiranju in zakona o postopnem zapiranju premogovnika. A na to temo ni bilo še niti enega usklajevalnega sestanka. Zakaj? Ker se pod mizo pripravljajo neki zakoni, s katerimi bomo seznanjeni šele takrat, ko bodo v javni obravnavi," je dejal župan, ki vseskozi želi, da se že v zakon o prestrukturiranju vnesejo zemljišča, ki so ključna za prestrukturiranje, da ne bi - kot v primeru Zasavja - prišlo do špekulativnih nakupov teh zemljišč. Za rudarski zakon pa je dodal, da so za spremembe lobirali menedžerji ali direktorji energetskih družb. "Klicali so razne državne svetnike, poslance, da glasujejo proti interesom lokalne skupnosti. To jim je tudi v tej sestavi na žalost uspelo. A mi se bomo borili do zadnjega." Orodje, ki jim ostane, je vložitev ustavne presoje, napoveduje Mori.

Bo to potrebno? V HSE, kjer trdijo, da za spremembe zakona o rudarstvu niso lobirali, dodajajo, da novela zakona ne pomeni, da v prihodnje lastniki zemljišč ne bodo sodelovali pri odločitvah, kaj se počne z njihovimi zemljišči, temveč bodo koncesionarji po novem z lastniki zemljišč pravne posle sklepali šele neposredno pred konkretnimi posegi na njihova zemljišča, ne pa že več let ali desetletij prej. Argument moči pa je lokalnim skupnostim vseeno odvzet.