Sodbi v primeru Klasje in občine Štore vendarle še pred poletjem?

Rozmari Petek Rozmari Petek
07.06.2018 23:34

Po dolgem zamiku (oba primera sta stara vsaj deset let) v primeru oškodovanja Klasja in "zapufanja" občine Štore naj bi sodišče odločilo, kdo je za kaj kriv in kdo ne.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sprva krivi Irenca Ocvirk, Franc Jazbec in Stanko Zakelšek, nato posredno zaradi časovne oddaljenosti oproščeni. 
Rozmari Petek
Tit Košir

Še minuli teden se je predvidevalo, da bo po številnih dolgih obravnavah, zaslišanjih prič in večdnevnemu branju dokazov celjska sodnica Ingrid Lešnik postavila piko na i v primeru domnevnega oškodovanja celjskega Klasja, podjetja, ki je pred tremi leti dočakalo klavrn konec. Gre za primer nenavadnega prenosa vseh nepremičnin Klasja na podjetje Millcom skupina, ki je bilo takrat v lasti večinskega lastnika Klasja Tomaža Ročnika in direktorice Klasja Dragice Veršič (takrat Murko). Prodaja je namreč stekla tako, da je Millcom leta 2007 Klasju nakazal 11,5 milijona evrov kupnine, le nekaj minut kasneje pa je celotna kupnina v obliki predujma za 20-letni najem prostorov šla direktno nazaj na račun Millcoma. Takratna prva nadzornica Irena Stanka Čurin je to transakcijo po naključju odkrila šele leta 2012, ko ji je nekdo dokaz očitno namerno pustil na mizi. Ročnika in Veršičevo je opozorila, da bo zadevo naznanila kriminalistom, če premoženja ne vrneta. In ker ga takrat še nista, je podala ovadbo.

Dragica Veršič in Tomaž Ročnik še vedno trdita, da sta s prenosom nepremičnin Klasja na svoje podjetje Klasje pravzaprav reševala.
Rozmari Petek

Nepričakovan zaplet

Detajlov, ki so na trenutke ironični, na trenutke pa skoraj že smešni, je v zgodbi veliko. Sedaj smo priča še enemu zapletu. Specializirana državna tožilka Mojca Petan Žura namreč kot posledico očitanih dejanj izpostavlja, da sta z oškodovanjem Klasja pridobila protipravno premoženjsko korist zase in za družbe Igem, Millcom in SGP Kograd-Igem Dravograd, zato zahteva, da se tem družbam odvzame protipravno pridobljena premoženjska korist. A sodnica je opozorila, da bi morali o odvzemu premoženjske koristi zaslišati tudi zastopnike družb, ki naj bi se bile okoristile. Zastopnik Igema in Millcoma je sam Ročnik, zato tu težav ne bi smelo biti, zastopnik SGP Kograd-Igema pa je Branko Pobrežnik. In dokler ne pride na zaslišanje, je sodnica obravnavo prekinila.
Na zadnji obravnavi je odvetnik Ročnika Stanislav Rozestein že napovedal, da je menda Pobrežnika zelo težko dobiti. To lahko pomeni, da primer niti 19. junija, ko naj bi se obravnava nadaljevala, ne bo nič kaj bližje koncu. Po zaslišanju Ročnika in Pobrežnika naj bi namreč sledile le še zaključne besede obrambe (tudi te bodo trajale vsaj tako dolgo kot zaključne besede tožilke, ki je za branje potrebovala dva dni). Tako je lahko povsem mogoče sklepati, da prihodnji teden sodnica še ne bo razglasila sodbe.

Dragica Veršič in Tomaž Ročnik še vedno trdita, da sta s prenosom nepremičnin Klasja na svoje podjetje Klasje pravzaprav reševala. 
Nina Ambrož

Občina Štore v negotovosti

Podobno bodo kar nekaj časa (uradno 30 dni) na sodbo čakali nekdanji štorski župan Franc Jazbec, nekdanji gradbinec Stanko Zakelšek in predvsem Občina Štore. Jazbeca in Zakelška namreč sedaj, ko sta bila v primeru iskanja kazenske odgovornosti za bankrotiranje štorske občine zaradi "detajlov" v obtožnici skupaj z nekdanjo direktorico občinske uprave Irenco Ocvirk oproščena, občina Štore toži v zasebni pravdi (Ocvirkove v tej zgodbi ni več). Tu pa je spet nastala težava: sodnica Petra Robič Verbovšek mora najprej presoditi, ali je primer medtem že zastaral. Dilema je, kdaj je desetletni zastaralni rok začel teči - ali od dne, ko je občina izvedela za dolgove, ali z dnem, ko so bili dolgovi narejeni. Ti so bili namreč narejeni v času županovanja Jazbeca pred skoraj 20 leti, sedanje vodstvo občine pa je zanje objektivno lahko izvedelo šele, ko je samo prevzelo vajeti. O tem, ali obstaja temelj, naj bi sodnica odločila v 30 dneh, torej še pred sodnimi počitnicami.

Kdo je kriv, da za dolgove štorske občine nihče ni kriv? 
Rozmari Petek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta