Rozmari Petek
Včeraj je bilo v Celju prvo soočenje županskih kandidatov, ki so ga pripravili Celjski mladinski center, Zavod Fokus, Klub študentov občine Celje, komisija za mladinska vprašanja in Radio Študent. Prvenstveno je bil namen, že po organizatorjih sodeč, ta, da mladi slišijo predloge kandidatov, kaj bi kot župani naredili za mlade in obratno. Vendar je bila med poslušalci le peščica mladih, v veliki večini so bili podporniki posameznega županskega kandidata, med njimi so z oranžnimi šali najbolj izstopali podporniki Sandija Sendelbaha (Odprto Celje) in podporniki Bojana Šrota (Celjska županova lista), ki so si oblekli modre majice in si nadeli modre kape.
Tudi besedni spopad se je najbolj vnel med omenjenima kandidatoma, pa še ta sta v glavnem razčiščevala, kdo ima pravilne statistične podatke. Marko Zidanšek (SLS) ni kaj dosti govoril. Ko pa je, je v glavnem hvalil sedanjo urejenost mesta in občinski sistem dela. Celo takrat, ko je poslušalka iz publike zastavila konkretno vprašanje na temo hendikepiranih ljudi. Vendar ne samo tistih, ki so priklenjeni na invalidski voziček (prednost na tem področju namreč poskuša pridobiti župan s svojim članom, ki je paraplegik), temveč tudi avtistov in drugih. Poslušalka je tako Šrota spomnila na konkreten primer, ko jih ta ni hotel sprejeti, župan pa se je iz tega izvil z besedami, da so pač prvi za te primere na oddelku za družbene dejavnosti, ker da se sam na te stvari ne spozna.
So se pa na soočenju nenadoma vsi dobro spoznali na participativni proračun, ki ga je v svoji predstavitvi kandidature najbolj izpostavila kandidatka Levice Mateja Žvižej. Šrot je trdil, da ga praktično že imajo, Branko Verdev (SD) pa je opisal, da je to v praksi videti tako, da lahko mestne četrti in krajevne skupnosti dajo tri predloge, nikoli pa ne dobijo povratne informacije, kdaj (ali) bodo uresničene.
