V torek je upokojenec Aco Ferenc opazil, da na večstanovanjskem objektu v Šaleku na Kosovelovi 2 d delavci s fasade odstranjujejo številna lastovičja gnezda. "Takrat sem jih še pregnal, da so podrli le eno gnezdo in odšli. V sredo se ni nič dogajalo, v četrtek pa so začeli že ob 6. uri zjutraj. Do pol desetih so podrli že dvanajst gnezd," opisuje Ferenc. "Dva dni sem klical na vse konce. Tudi policijo ... Vse zaman," je razočaran. Ne zgolj nad izvajalci, temveč tudi nad tistimi, ki so to odobrili.
Stanovalci imajo raje mrtvo fasado kot žvrgoleče in koristne lastovke. Jih bo doletela kazen?
Roko na objektom ima stanovanjsko podjetje Linea. "V zvezi z vašim vprašanjem glede odstranjevanja lastovičjih gnezd na Kosovelovi cesti v Velenju vas kot upravnik večstanovanjske stavbe Kosovelova 2 d, Velenje, obveščamo, da se odstranjevanje lastovičjih gnezd na tej stavbi izvaja na pobudo stanovalcev stavbe, in sicer zaradi onesnaževanja same stavbe - fasade in okolice ter ogrožanja zdravja ljudi. Za odstranitev gnezd je bilo pridobljeno dovoljenje za to pristojnega organa - ministrstva za okolje in prostor z dne 27. oktobra lani. Prav tako je bilo pridobljeno večinsko soglasje lastnikov stavbe za izvedbo odstranitve gnezd in izbiro izvajalca - Plamen skupina, d. o. o.," so pojasnili.
Dovoljenje za pet, odstranili vsa
To sicer drži. Dobili so dovoljenje, vendar zgolj za odstranitev petih gnezd, pod katerimi ni mogoče namestiti polic. Še drugače: gnezda bi lahko, kljub temu da lastovičji iztrebki tako zelo motijo stanovalce, odstranili le tam, kjer fizično pod gnezdi ni deset centimetrov prostora, kjer bi lahko namestili poličke.
"V torek zvečer nam je član posredoval objavo s facebooka. Takoj naslednje jutro sem se glede tega pozanimala na Zavodu RS za varstvo narave, ali je bilo res izdano soglasje glede odstranitve gnezd. Kot so nam povedali, je bilo soglasje izdano le za odstranitev petih gnezd, in še to samo za tista, pod katera ni mogoče namestiti zaščitne police (za gnezda ob lučeh ali na njih, na oknih, na ceveh ...). Pod vsa ostala pa naj se za zaščito stanovalcev pred padajočimi iztrebki namesti polica, ki bo spodaj ležeče površine in fasado zaščitila," pojasnjuje Tjaša Zagoršek, varstvena ornitologinja iz društva za zaščito ptic DOPPS.
Podoben odgovor smo dobili z ministrstva za okolje in prostor. "Stranki je bilo v dovoljenju pojasnjeno, da se smatra, da polic ni mogoče namestiti le v primerih, ko je med drugim pod gnezdom manj kot 10 cm prostora ali so gnezda zgrajena ob lučeh in na njih, na oknu ali na ceveh," so nam odgovorili.
V Sloveniji so vse vrste lastovk zavarovane z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. "Zavarovane živalske vrste pa je po uredbi prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati. Prav tako je prepovedano odstranjevanje njihovih gnezd," pojasnjujejo na inšpektoratu za okolje in prostor. "V Sloveniji sta odstranjevanje gnezd - sprememba, poškodovanje ali uničenje struktur, nujno potrebnih za razmnoževanje - in vznemirjanje katere koli vrste prostoživečih ptic prepovedana z zakoni," so jasni. Če se pri tem poškoduje ali usmrti živali, gre lahko tudi za kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporom do treh let, dodajajo. "Uničena gnezda lastovk niso le protizakonito dejanje, so tudi izkaz pomanjkanja vsakega sočutja do živih bitij in popolne brezbrižnosti odgovornih," dodaja Zagorškova.
Lastovk po mnenju ministrstva dovolj
V DOPPS kljub opozorilom beležijo vse več primerov odstranjevanja gnezd mestnih lastovk. "V obdobju 2000-2021 smo zabeležili 27 večjih primerov odstranjevanja gnezd, kjer je bilo prizadetih vsaj 850 gnezd mestnih lastovk," opisujejo. A te v slovenskih pesmih opevane ptice očitno skrbijo le društvo. V dovoljenju za odstranitev petih gnezd so na ministrstvu zapisali, da je populacija mestnih lastovk v Sloveniji velika, nekje med 50 tisoč in 100 tisoč gnezdečih parov, ocenjujejo, zato so menili, da odstranitev petih gnezd ne bo škodovala populaciji mestnih lastovk.
Lastovke ogrožajo zdravje?
Lastovke kot znanilke pomladi so navdih za mnoge slovenske pesmi, tisti, ki jih motijo ptičji iztrebki, pa poskušajo pozornost preusmeriti na zdravje ljudi. Zaradi zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi se namreč gnezda lahko odstranijo, če ni druge zadovoljive možnosti in ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije zavarovane živalske vrste, so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor. Kako pa bi lahko lastovke ogrožale ljudi? "Mestne lastovke prenašajo več vrst bolezni, ki se lahko preko iztrebkov ter ravnanja z gnezdi in mrtvimi osebki prenesejo tudi na človeka. Čeprav je verjetnost okužbe majhna, je ni mogoče povsem izključiti," je zapisano v odločbi za odstranitev petih gnezd. A to bi lahko zapisali za prav vsako živo bitje - tudi za človeka.
Ne glede na to, kdo je v tej zgodbi bolj kriv za to, da bodo lastovke ob vrnitvi s prezimovanja zmedeno iskale svoja gnezda - stanovalci, ki so zahtevali odstranitev, upravnik kot naročnik del, izvajalec, ki je s fasade stolkel prav vsa gnezda, ali ministrstvo, ki ne vidi škode v odstranitvi petih gnezd -, škode nihče več ne more popraviti. Bodo sledile vsaj sankcije?
"Kakšna kazen bo doletela upravljavca in izvajalca del, je zelo težko reči, ker je to v celoti odvisno od tega, kako bo postopek izpeljal inšpektor," na podlagi izkušenj ocenjuje Tjaša Zagoršek. Vsi, ki jih je zgodba velenjskih brezdomk prizadela, tako bolj stavijo vsaj na to, da se zaradi javnega zgražanja zgodba ne bo ponovila še na kakšnem sosednjem bloku ...