Tragična smrt in domnevni zapor: To je vila v Rogaški Slatini, v kateri naj bi strašilo

Tina Murko Gajšek
08.07.2020 06:20

Že odkar stoji v Rogaški Slatini, jo spremljajo pripovedi, da v njej straši. Zgodbe je raziskala Nika Rupnik.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vilo Demetrović že od začetka spremljajo zgodbe o nadnaravnem. 
Tina Murko Gajšek

Na obrobju Rogaške Slatine je Vila Demetrović. O hiši z razgibanimi stenami in streho ter temnimi lesenimi naoknicami so v Rogaški že kmalu zatem, ko so jo postavili, zakrožile govorice, da v njej straši. "Za hiše, v katerih naj bi strašilo, velja, da so stare, v ruševinah ali celo že v razvalinah, izstopajo od klasične gradnje in so mogoče podobne stavbam duhov, kot si jih predstavljamo iz podob v popularni kulturi - imajo denimo razgibano fasado, več nadstropij in stolpiče ...," pojasnjuje Nika Rupnik, študentka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je Vili Demetrović in zgodbam, ki jo spremljajo, posvetila magistrsko nalogo.
Videz Vile Demetrović, razgibane vile v gozdičku na robu mesta, povsem ustreza podobi hiše duhov, ki si jo ustvarimo na podlagi pravljic, zgodb, pripovedk ali filmov, doda Rupnikova. Spremljajo pa jo tudi zgodba njenih lastnikov, ki ima kar nekaj tragičnih poglavij, in velike družbene spremembe, ki so zaznamovale 20. stoletje in pustile pečat tudi na Vili Demetrović.

Tragična smrt in domnevni zapor

Vilo je leta 1930 zgradila zelo bogata meščanska družina. Hrvaški politik, publicist in novinar Eugen Demetrović (1880-1934) in njegova žena Jelena, sicer iz bogate srbske farmacevtske družine, sta vilo postavila kot počitniško rezidenco, a se je družina kasneje vanjo preselila. Že kmalu zatem, ko so vilo zgradili, pa je Eugen Demetrović umrl. Sicer ni umrl v vili, temveč v Zagrebu, vzrok smrti naj bi bila kap. Potem ko se ni pravočasno vrnil v Rogaško, ga je žena odšla iskat, a je bilo prepozno.
Zgodbo Vile Demetrović pa je močno zaznamovala še ena smrt - vnukinje Eugena in Jelene Demetrović. Prizadela je ves kraj. "Asunta je bila zelo krhkega zdravja. Leta 1952 se je rodila in že leta 1960 umrla. Asunta je umrla v tej hiši, dogodek pa je prizadel širšo okolico," razlaga Nika Rupnik. "Navadno je tako, da na pripovedi o duhovih vpliva slaba smrt, kot temu pravimo v antropologiji. Gre za predčasno ali posebno tragično smrt, kot je samomor, umor ali utopitev," doda.

Pripovedi tudi iz zavisti?

Dejstvo je, pravi Rupnikova, da so bili lastniki Vile Demetrović izredno bogati, kar so poudarjali vsi pripovedovalci. "Glede na to, da naj bi govorice obstajale že, odkar so hišo zgradili, je res mogoče, da pripovedi izražajo tudi medrazredne tenzije - da vila predstavlja fizični podaljšek bogastva lastnikov, kar bi lahko strašilo ljudi. Potem je tu še menjava lastništva, kar je značilno za nastanek pripovedi. Pa politična sprememba - v času socialistične Jugoslavije ta vila ni bila nacionalizirana. Zato so pripovedi, kot pravijo domačini, nekateri širili iz zavisti, ker vila ni bila odvzeta," še pojasnjuje Nika Rupnik.
V 90. letih pa se je zgodbam pridružila še pripoved deklice Azre, ki se je tja z družino zaradi vojne preselila iz Bosne. V Vili Demetrović je živela kot najstnica. Pravi, da je tam izkusila nadnaravno. Zgodbe o duhovih in izkušnjah z njimi so sicer značilne za mlade, za najstnike, saj so eno od orodij socializacije in prehajanja v odraslo dobo, pravi Rupnikova. Na takšne pripovedi pa vplivajo udi spremembe, ki jih je Azra gotovo doživljala. "Prehajala je med državami, pribežala pred vojno in se v novem prostoru počutila tujo," razmišlja Nika Rupnik. A ob tem poudarja, da njena vloga ni bila odločiti, ali v hiši zares straši ali ne. "Ne želim reinterpretirati Azrine izkušnje. V svojem raziskovanju se prav tako nisem ukvarjala s tem, ali ti duhovi so, ampak s tem, kaj je značilno za pripovedi o hišah, kjer naj bi strašilo," poudarja.
Pravi pa, da v stavbi, ki jo spremljajo pripovedi o duhovih, verjetno vsakdo določene dogodke prej pripiše nadnaravnemu. Med svojim raziskovanjem zgodbe Vile Demetrović je Rupnikova tudi prespala v vili, kjer je hotel z restavracijo. "Precej me je presenetilo in nasmejalo, ko so se televizije kar same prižigale," pravi. Sicer je podobne dogodke doživela tudi v hotelu, kjer je prespala, ko se je na teren še vrnila. "Ampak tak dogodek si v vili, kjer naj bi strašilo, razlagaš z duhovi, kje drugje pa to pripišeš elektrotehničnim težavam in ne pride tako do izraza," še pripoveduje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta