V Hrastniku, natančneje na degradiranem območju, kamor je nekdanja Termoelektrarna Trbovlje desetletja odlagala elektrofiltrski pepel, je družba HSE slavnostno odprla svojo šesto, 2,5 milijona evrov vredno sončno elektrarno in hkrati največjo sončno elektrarno v Sloveniji, ki bo lahko oskrbovala do 800 gospodinjstev. "Gre za edinstven primer rekultivacije degradiranih površin z namenom nadaljevanja proizvodnje električne energije, vendar tokrat na okolju bolj prijazen način," je ob tem poudaril predsednik uprave HSE dr. Viktor Vračar. "Gre za ohranjanje energetske lokacije, tradicije in znanja, lokacija pa je primerna tudi po merilu povprečne letne sončne obsevanosti, saj s presenetljivimi 1230 urami sodi že v kategorijo najbolj sončnih okrajev v Sloveniji, primerljivih s slovensko Obalo." Sončna elektrarna s približno tremi megavati instalirane moči je šele prva faza projekta. "V naslednjih dveh fazah bo modulov še za dodatne moči do 14 megavatov, kolikor znaša tudi kapaciteta priključnega kabla do razdelilne transformatorske postaje Hrastnik."
Smiselno ohranjati termodivizije
A zgolj s soncem in drugimi obnovljivimi viri, ki jih pospešeno uvajajo tudi v sistemu HSE, se slovenska energetika na kratek rok ne da rešiti, je poudaril Vračar. "Ne glede na razmere v zadnjih mesecih smo že vrsto let priča skupnim željam po pospešenem razogljičenju. Nedavni mednarodni dogodki, ki ogrožajo zanesljivost, tudi ekonomičnost energetske oskrbe, pa še bolj postavljajo v ospredje težnje po strateškem prestrukturiranju našega portfelja. Vendar je treba razogljičenje slovenske energetike izvesti na način, da ne ogrozimo zanesljivosti oskrbe. Ker je doseganje cilja razogljičenja samo z obnovljivimi viri dolgotrajen in tudi investicijsko intenziven proces, je smiselno ohraniti in v čim večji optimirati tudi delovanje naše termodivizije. Razogljičenje ne pomeni dezinvestiranje, ampak predvsem investiranje. Evropska centralna banka ocenjuje, da bo treba v naslednjem desetletju povečati investicije za 350 milijard evrov letno za dosego ciljev razogljičenja in s tem zmanjševanja odvisnosti od tujih energentov," je izpostavil. Ob tem je dodal, da zanje največji izziv sicer ni financiranje, pa čeprav dolg skupine HSE še vedno pomeni skoraj 40 odstotkov vrednosti investicije v blok 6 TEŠ.
Še največja skupnostna elektrarna
V Hrastniku odslej stoji največja sončna elektrarna v državi, sledila ji bo še občinska največja skupnostna sončna elektrarna v Sloveniji, sporočajo z Občine Hrastnik. Na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik bodo postavili 300 kilovatov močno sončno elektrarno, vanjo pa se bodo lahko vključili odjemalci električne energije, ki so priključeni na isto transformatorsko postajo kot šola. "S tem bo občina za elektrarno zagotovila lokacijo, občanke in občani pa se bodo lahko vključili v skupnost obnovljivih virov energije ter na ta način proizvajali lastno električno energijo. Vsi, tako občina in šola kot vključene občanke in občani, bodo pri tem tudi prihranili, obenem pa zagotovili koristi za okolje v obliki znižanja emisij ogljikovega dioksida, dodajajo.
Nekoliko skeptično do sonca
Slavnostni govorec na otvoritvi, predsednik vlade Janez Janša, je opozoril, da moramo biti pri napovedih, da bomo lahko v naslednjem desetletju izkoriščali predvsem potencial sonca, previdni in realni. "V naših načrtih je, da v naslednjem desetletju približno polovico slovenskih gospodinjstev preskrbimo z elektriko iz sončne energije. Zato bodo potrebna vlaganja, milijardna. Treba je tudi vedeti, da sončna energija je zelena, sončni kolektorji so pa črni, torej jih ni možno postavljati povsod. Ne želimo Slovenije spremeniti iz zelene dežele v črno. Imamo pa mnogo devastiranih območij, imamo mnogo še neizkoriščenega prostora, imamo silne površine neizkoriščenih streh na javnih stavbah. Možnosti so velike. Sonce sije podnevi, ponoči ne, in če bomo želeli dejansko izpolniti velike ambicije, bo treba v prihodnjih letih uresničiti vsaj nekatere od teh napovedi preboja pri hranilnikih električne energije," je med drugim dejal Janša, a hkrati dodal, da na celem planetu ni dovolj litija, da bi izdelali dovolj baterij že za električne avtomobile.
"Veliko je čejev. Če pa operiramo z znanimi elementi formule, pa lahko vseeno rečemo, da imamo v Sloveniji še velike neizkoriščene možnosti za proizvodnjo in uporabo električne energije, potrebujemo pa znatne investicije. S tem trendom in gospodarsko rastjo, ki jo imamo sedaj, je to možno." Obenem je poudaril: "Svet se je 24. februarja letos spremenil. Tega se še ne zavedamo dovolj. Viri, ki jih imaš doma, so v tem spremenjenem svetu desetkrat bolj dragoceni, kot so bili prej." S tega vidika je treba gradnjo malih hidro-, sončnih elektrarn spodbujati tudi z vidika varnosti, ne le okolja, je dodal premier. "Za to, da dosežemo cilje, ki so zaenkrat napisani v naših programih, bo treba praktično vsak mesec zgraditi sončno elektrarno, ki bo največja, še večja od vsake prejšnje," je zaključil.
Zlatoličje: Segment 5 pred zaključkom gradnje
Dravske elektrarne Maribor (DEM) so avgusta lani pričele graditi sončno elektrarno Zlatoličje - segment pet. Umeščen je na levem bregu odvodnega kanala največje slovenske hidroelektrarne Zlatoličje - od mostu čez kanal do karting steze oziroma dirkališča Slovenja vas, v dolžini 905 metrov. Skoraj šest tisoč fotonapetostnih modulov, skupne nazivne moči skoraj 2,7 MWp in načrtovane letne proizvodnje približno 3000 MWh, so izvajalci invalidskega podjetja HTZ Velenje postavili na neizkoriščeno strmino odvodnega kanala. Posebnost elektrarne je kontejnerska izvedba centralnega razsmernika s transformatorsko postajo in srednjenapetostnim stikališčem. Vrednost projekta, ki bo zaključen v kratkem, je dobra dva milijona evrov. (skl)