V Hrastniku največja sončna elektrarna v Sloveniji. Veliko še neizkoriščenih možnosti za proizvodnjo elektrike

Rozmari Petek Rozmari Petek
08.04.2022 17:30

Sonce ne bo rešilo vsega, saj bi za uresničitev planov vsaka naslednja sončna elektrarna morala biti večja od druge, meni premier Janez Janša. Zaradi razmer v Ukrajini vse več govora tudi o ohranjanju termodivizij.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V Hrastniku, na območju, kjer so leta odlagali pepel iz termoelektrarne, stoji največja sončna elektrarna v Sloveniji. 
Hse

V Hrastniku, natančneje na degradiranem območju, kamor je nekdanja Termoelektrarna Trbovlje desetletja odlagala elektrofiltrski pepel, je družba HSE slavnostno odprla svojo šesto, 2,5 milijona evrov vredno sončno elektrarno in hkrati največjo sončno elektrarno v Sloveniji, ki bo lahko oskrbovala do 800 gospodinjstev. "Gre za edinstven primer rekultivacije degradiranih površin z namenom nadaljevanja proizvodnje električne energije, vendar tokrat na okolju bolj prijazen način," je ob tem poudaril predsednik uprave HSE dr. Viktor Vračar. "Gre za ohranjanje energetske lokacije, tradicije in znanja, lokacija pa je primerna tudi po merilu povprečne letne sončne obsevanosti, saj s presenetljivimi 1230 urami sodi že v kategorijo najbolj sončnih okrajev v Sloveniji, primerljivih s slovensko Obalo." Sončna elektrarna s približno tremi megavati instalirane moči je šele prva faza projekta. "V naslednjih dveh fazah bo modulov še za dodatne moči do 14 megavatov, kolikor znaša tudi kapaciteta priključnega kabla do razdelilne transformatorske postaje Hrastnik."

Smiselno ohranjati termodivizije

A zgolj s soncem in drugimi obnovljivimi viri, ki jih pospešeno uvajajo tudi v sistemu HSE, se slovenska energetika na kratek rok ne da rešiti, je poudaril Vračar. "Ne glede na razmere v zadnjih mesecih smo že vrsto let priča skupnim željam po pospešenem razogljičenju. Nedavni mednarodni dogodki, ki ogrožajo zanesljivost, tudi ekonomičnost energetske oskrbe, pa še bolj postavljajo v ospredje težnje po strateškem prestrukturiranju našega portfelja. Vendar je treba razogljičenje slovenske energetike izvesti na način, da ne ogrozimo zanesljivosti oskrbe. Ker je doseganje cilja razogljičenja samo z obnovljivimi viri dolgotrajen in tudi investicijsko intenziven proces, je smiselno ohraniti in v čim večji optimirati tudi delovanje naše termodivizije. Razogljičenje ne pomeni dezinvestiranje, ampak predvsem investiranje. Evropska centralna banka ocenjuje, da bo treba v naslednjem desetletju povečati investicije za 350 milijard evrov letno za dosego ciljev razogljičenja in s tem zmanjševanja odvisnosti od tujih energentov," je izpostavil. Ob tem je dodal, da zanje največji izziv sicer ni financiranje, pa čeprav dolg skupine HSE še vedno pomeni skoraj 40 odstotkov vrednosti investicije v blok 6 TEŠ.

Skupnostna sončna elektrarna

Nekoliko skeptično do sonca

Slavnostni govorec na otvoritvi, predsednik vlade Janez Janša, je opozoril, da moramo biti pri napovedih, da bomo lahko v naslednjem desetletju izkoriščali predvsem potencial sonca, previdni in realni. "V naših načrtih je, da v naslednjem desetletju približno polovico slovenskih gospodinjstev preskrbimo z elektriko iz sončne energije. Zato bodo potrebna vlaganja, milijardna. Treba je tudi vedeti, da sončna energija je zelena, sončni kolektorji so pa črni, torej jih ni možno postavljati povsod. Ne želimo Slovenije spremeniti iz zelene dežele v črno. Imamo pa mnogo devastiranih območij, imamo mnogo še neizkoriščenega prostora, imamo silne površine neizkoriščenih streh na javnih stavbah. Možnosti so velike. Sonce sije podnevi, ponoči ne, in če bomo želeli dejansko izpolniti velike ambicije, bo treba v prihodnjih letih uresničiti vsaj nekatere od teh napovedi preboja pri hranilnikih električne energije," je med drugim dejal Janša, a hkrati dodal, da na celem planetu ni dovolj litija, da bi izdelali dovolj baterij že za električne avtomobile.

"Veliko je čejev. Če pa operiramo z znanimi elementi formule, pa lahko vseeno rečemo, da imamo v Sloveniji še velike neizkoriščene možnosti za proizvodnjo in uporabo električne energije, potrebujemo pa znatne investicije. S tem trendom in gospodarsko rastjo, ki jo imamo sedaj, je to možno." Obenem je poudaril: "Svet se je 24. februarja letos spremenil. Tega se še ne zavedamo dovolj. Viri, ki jih imaš doma, so v tem spremenjenem svetu desetkrat bolj dragoceni, kot so bili prej." S tega vidika je treba gradnjo malih hidro-, sončnih elektrarn spodbujati tudi z vidika varnosti, ne le okolja, je dodal premier. "Za to, da dosežemo cilje, ki so zaenkrat napisani v naših programih, bo treba praktično vsak mesec zgraditi sončno elektrarno, ki bo največja, še večja od vsake prejšnje," je zaključil.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta