Šest vetrnic želijo Dravske elektrarne postaviti na območje Loga, na Macelj, na mejo med občinama Rogatec in Žetale. Na zadnji seji rogaškega občinskega sveta so predstavniki Dravskih elektrarn načrte delili s svetniki. "Vsaj dve od teh šestih vetrnic bosta na našem zemljišču, preostale bodo verjetno v občini Žetale. Meritve vetrov trajajo eno leto, a za zdaj kažejo, da je lokacija primerna za vetrno elektrarno," povzema župan Rogatca Martin Mikolič. Svetniki so predlog elektrarn dobro sprejeli, a treba je počakati še na mnenja občanov, ki jih lahko podajo do 20. novembra, doda Mikolič.
Najhitreje čez štiri leta
Trenutno je načrt za vetrno elektrarno na Maclju le pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta. "S prejetim sklepom o začetku priprave državnega prostorskega načrta se največ dela šele začne. Začne se preverjanje področjih in vplivov – kar lahko traja kar nekaj let –, potem ko strokovne institucije preverijo relevantna področja in podajo rezultate opravljenih analiz, ki povedo, ali je projekt dejansko izvedljiv. Sami postopki umeščanja v prostor pa lahko trajajo od tri do pet let," pojasnjujejo v Dravskih elektrarnah. Tako naj bi bili dokumentacija in gradnja, če bodo Dravske elektrarne dobile vsa dovoljenja, po Mikoličevih besedah končani najhitreje čez štiri ali pet let. Ko bodo vetrnice postavljene, pa naj bi z energijo oskrbovale vse občine Obsotelja in Kozjanskega, vključno s šentjursko občino, izpostavlja Mikolič glavno prednost. Za to je sicer poleg vetrnic treba urediti še daljnovode do transformatorske postaje v Rogaški Slatini in drugo potrebno infrastrukturo. A tudi Mikolič poudarja, da bo do takrat minilo kar nekaj let.
Ne brez ljudi, ki tam živijo
Vetrne elektrarne naj bi bile v občini Rogatec od stanovanjskih hiš oddaljene vsaj 800 metrov. Tako prebivalcev naj ne bi motil njihov hrup. Ker so vetrnice precej visoke, stolpi merijo od 110 do 140 metrov, rotor pa bo v premeru meril do 145 metrov, bodo spremenile tudi vizualno podobo prostora. Ob tem se na občini zavedajo, da je postavitev vetrnih elektrarn marsikje po Sloveniji spodbudila veliko neodobravanje prebivalcev ali naravovarstvenikov ter tudi ustanavljanje civilnih iniciativ. Zato Mikolič meni, da je pri takšnem projektu ključno sodelovanje, predvsem z ljudmi, ki bodo živeli najbližje vetrnicam. "Že v začetni fazi upoštevamo osnovne omejitve v prostoru, kot so območja Nature 2000 in narodnih parkov ter ekološko pomembna oziroma naravovarstvena območja. Ob primernem vetrnem potencialu upoštevamo tudi oddaljenost od poseljenih območij," ob tem zagotavljajo tudi v Dravskih elektrarnah.
Za vetrne elektrarne več lokacij
Rogatec in Žetale namreč niso edino območje, zanimivo za postavitev vetrnih elektrarn. V teku je priprava državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno Ojstrica. V začetni fazi je, kot rogaška, tudi vetrna elektrarna na Paškem Kozjaku, sicer pa ima država v načrtu še postavitev vetrnih elektrarn na Zajčici, Plešivcu, v Senožeških brdih, Dolenji vasi in Mislinji. "V tem trenutku tako za nobeno od lokacij, ki jih proučujemo, ne moremo reči, da bo tudi dejansko sprejemljiva za postavitev vetrnih agregatov. Ob tem želimo poudariti, da na osnovi besed posameznika, ki se s postavitvijo ne strinja, nadaljnjih študij ne ustavljamo. Vedno pa upoštevamo opozorila, ki jih pokažejo študije, in ne načrtujemo postavitve objektov tam, kjer to, ob upoštevanju analiz študij, ne bi bilo izvedljivo," so še zapisali pri investitorju, Dravskih elektrarnah.
V igri tudi Konjiška gora in Rogla
Podjetje Maks-invest iz Slovenskih Konjic je že marca 2018 konjiške in vojniške svetnike seznanilo z idejo postavitve 17 vetrnih elektrarn na rebru Konjiške gore. Kot opisuje konjiški župan Darko Ratajc, postopki trenutno tečejo naprej. Delala naj bi se celovita presoja vplivov na okolje. Se pa, kot je še seznanjen, formira civilna iniciativa, ki opozarja, da je pobočje Konjiške gore pravzaprav vodovarstveno območje. Vetrne elektrarne naj bi postavili tudi na Rogli, čemur pa v Uniturju, ki upravlja Roglo, odločno nasprotujejo. (rp)
