V Rogaški Slatini s hoteli ruskih lastnikov in ruskimi gosti po koroni nov hud udarec turizmu

Med tistimi slovenskimi kraji, ki jih bo rusko-ukrajinska vojna posredno najbolj prizadela, prednjači Rogaška Slatina, ki je zadnja leta veljala za tradicionalno mondeno letovišče bogatih ruskih, ukrajinskih in drugih ruskogovorečih gostov. Koristi od njih so imeli mnogi, od taksistov do drugih lokalnih podjetnikov, predvsem tistih, ki se ukvarjajo z lepoto in zdravjem. "Kriza je. Tisti ruski gostje, ki so ta trenutek še tukaj, niti ne morejo nič kupovati, ker imajo blokirane plačilne kartice," je že v začetku tedna opisovala lastnica Kozmetike Afrodita Danica Zorin Mijošek. "Najmanj, kar smo po koroni potrebovali, je spopad Rusije in Ukrajine, ki sta v predkoronskih časih pri nas predstavljali 40 odstotkov vseh prenočitev," dodaja Dino Markovinovič, direktor Javnega zavoda za turizem in kulturo Rogaška Slatina. "V koronskih časih smo se bili primorani usmeriti se na bližje trge, kot so Italija, Avstrija, Nemčija, in letos se že kažejo odzivi. Povpraševanje je dobro z izraelskega trga, ki je pred časom tudi predstavljal relativno velik delež v destinaciji. Zdaj se bomo prilagodili drugim trgom in maksimalno poskušali to iztržiti. Gostje iz Rusije in Ukrajine so sicer še vedno več kot dobrodošli, nekateri ponudniki so jim ponudili tudi zavetišče, a zdaj nočejo zapustiti domovine."

Rezervacije odpovedujejo

Odpovedi rezervacij se tako kar vrstijo. "Rezervacije so bile narejene že za pet do šest mesecev vnaprej. Zdaj so vse odpovedane. Rusija, Ukrajina, Moldavija, tretje države Evropske unije so pri nas predstavljale od 60 do 70 odstotkov prenočitev," dodaja Markovinovič. "Nam se to zelo pozna, saj smo bili v dveh tretjinah odvisni od ruskih oziroma ruskogovorečih gostov. Stornirane so vse rezervacije za pol leta vnaprej. Letos najbrž ni za pričakovati kakšnega ponovnega povpraševanja. Kako se bo ta kruta vojna končala, pa ve samo Bog. In Putin," opisuje Stanislav Pšeničnik, lastnik hotela Sava v Rogaški Slatini. "Odpovedujejo tudi gostje iz Kazahstana in Azerbajdžana: nekaj zato, ker so prekinjene letalske povezave. Samo preko Turčije lahko za zdaj še letijo. Drugič pa zato, ker je neprijetno potovati, če imaš v bližini vojno," dodaja. V zelo podobnem, zaradi predsodkov pa celo še na slabšem so v hotelih Strossmayer, Styria in hotel Rogaška. Lastnik omenjenih hotelov in tudi bazenskega kompleksa Rogaška Riviera je Rus Sergej Kacijnev. Slednji je sicer v koronskem času ponovno vložil svoj denar v rogaške hotele in popolnoma obnovil tri četrtine vseh kapacitet, zdaj obnavlja tudi Rogaško Riviero. "Vse je financiral lastnik. Precej se govori o tej ruski lastnini, pa ni samo ruska – lastniki slatinskih hotelov so tudi Slovenci, Hrvati, Ukrajinci in seveda tudi Rusi. Ampak ni prav, da se temu poskuša prikrojiti slabšalni prizvok. Ti, ki so investirali, so poslovneži, turizem je zadnja leta takšna branža, ki nekih dividend ne daje, samo vlagajo. Pa še vseeno vztrajajo," izpostavi Roman Šipec, ki že nekaj let bedi nad omenjenimi tremi hoteli. "Upam, da se kmalu neka rešitev le najde, ker ta vojna je za vse slaba. Najslabša za Ukrajince, potem Ruse, na koncu pa tudi mi dobimo ta 'obračun'."

V Hotelu Aleksander, butičnem hotelu v ruskih rokah, sicer tudi zaznavajo odpovedi, "še vseeno pa pričakujemo nekaj ruskih in ukrajinskih gostov, ki bodo najverjetneje prišli iz drugih evropskih držav," opisuje direktor hotela Aleksander Mihai Dumitrana. "Sočasno delamo tudi na domačem trgu; gre za strategijo, s katero smo začeli v času korone. Pripravili smo akcijske cene in pakete bivanja, posebno prikrojene Slovencem; akcijo začnemo ravno ta mesec. Seveda je dobrodošlo tudi plačilo s turističnimi boni," je dejal Dumitrana.

Po bonih so si opomogli, zdaj pa je spet kritično

Četudi bi se spopad hitro končal, večina hotelov še lep čas ne upa računati na svoje tradicionalne goste, ki so bili v Rogaški Slatini in njeni okolici pripravljeni pustiti veliko denarja. "Treba je priznati, da smo hotelirji na ruskem in ukrajinskem trgu dosegali višjo ceno, kot jo dosegamo v Avstriji in Italiji, kamor se sedaj ponovno obračamo," pravi Šipec. "Ob tem, da je poslovanje vse težje, ker se dvigujejo cene energentov, kadra in vhodnih resursov, kot so hrana, čistila. Zato s cenovno politiko težko dohajaš ta razhajanja. To so težave, s katerimi se največ ukvarjamo," še opisuje. Sami imajo sicer hotele še zaprte. Razlog je bil omikron; ponovno jih odpirajo 10. marca. "Startali bomo z nekaj domačimi, nekaj italijanskimi in nekaj avstrijskimi gosti. Tako kot zadnji dve leti. S temi trgi bo treba delati še bolj intenzivno, pripraviti posebne akcije," nadaljuje Šipec.

"Lani smo si na račun turističnih bonov poslovno opomogli, sedaj pa kaže, da bo tudi za naprej kritično. Gotovo bomo iskali druge trge, ki so v Evropi. Včasih je bilo pri nas precej Italijanov, spet bomo poskušali na teh trgih, pa na avstrijskem, nemškem kaj več narediti. Predvsem pa na slovenskem. Se mi zdi, da so lani naši domači gostje le spoznali to destinacijo in da so bili relativno vsi zadovoljni, zato računamo, da se bodo vrnili. Vendar je kapacitet v Sloveniji relativno veliko, zato brez tujih trgov prave zasedenosti ne bo," zaključi Pšeničnik.