Vlada Šaleško dolino pušča brez denarja iz podnebnega sklada. Velenjčani so računali na vsaj milijon evrov

Od skoraj 430 milijonov evrov, kolikor se jih je zbralo v skladu za podnebne spremembe, se niti evro ne bo vrnil v Šaleško dolino, ki v ta sklad s plačili vse dražjih okoljskih kuponov prispeva najmanj 70 milijonov evrov letno. Tako je v tem mesecu odločila vlada. Največji šaleški vplačnik v ta sklad je sicer ravno Termoelektrarna Šoštanj. Obenem v ta sklad soprispevajo tudi velenjska in šoštanjska gospodinjstva in podjetja, ki so priključena na daljinski sistem ogrevanja – čeprav so pred leti prosili za izjemo, morajo vseeno tudi ob ceni toplote plačati še okoljske kupone za izpuste ogljikovega dioksida. Prav zato v Šaleški dolini ne morejo razumeti, zakaj se sredstva podnebnega sklada niso niti v odstotku vrnila nazaj k njim. Sploh sedaj, ko si morajo zaradi napovedi o ustavitvi rabe premoga do leta 2033 urediti nadomestni vir ogrevanja.

"Ko je aktualna vlada sprejemala odločitev, do kdaj bomo izstopili iz premoga, so bila vseh polna usta, kako bodo zagotavljali pravičen prehod. Ne samo v smeri zagotavljanja nadomestnih delovnih mest, ampak tudi ali predvsem, kako bodo pomagali pri sami preobrazbi daljinskega ogrevanja," je na zadnji občinski seji odločitev vlade, da Šaleške ni med prejemniki sredstev podnebnega sklada, komentiral velenjski župan Peter Dermol. "Mi smo že neštetokrat apelirali na državo, da mora sredstva iz podnebnega sklada začeti vračati v to regijo. V prejšnji delitvi smo izpogojevali, da je v porabi sredstev bila tudi polnilnica na vodik. V tem času smo zagotovili sredstva za avtobuse, pa je, ko je prišla ta vlada, enostavno spremenila porabo sredstev tako, da smo tudi v tem primeru padli ven. Srčno sem verjel, da sedaj ne bomo izpadli. Ker so to zagotavljali različni ministri, pa tudi predsednik vlade," je izpostavil Dermol.

Kaj natančno so Velenjčani pričakovali? Računali so, da bodo iz podnebnega sklada letos prejeli milijon evrov, s katerimi bi pripravili strokovne podlage za preoblikovanje sistema ogrevanja na obnovljive vire energije. Upali so tudi, da bodo s pomočjo sredstev podnebnega sklada obnovili več kot 60 let star vročevod, kjer beležijo do 28-odstotne izgube. Skupaj z Zasavskimi občinami so si obetali še 3 milijone evrov za sofinanciranje projektov zelene tranzicije premogovnih regij. "Torej od 430 milijonov evrov smo pričakovali, da se bo 5 milijonov vrnilo v našo regijo. To je veliko manj kot damo za nakup okoljskih kuponov za toplotno energijo."

Ker so ostali brez sredstev, v letošnjem letu ne bodo mogli začeti s projektiranjem. "Čakati moramo na sredstva Sklada za pravičen prehod, ki pa pred naslednjim letom vsekakor ne bodo na razpolago. Umestitev energetskih objektov v prostor in financiranje vsega tega pa bo v 10 letih, kot je danes cilj, izjemno težko doseči, če te podpore s strani države ne bo. V tem primeru je na žalost res ni bilo, kar sem zelo razočaran. Če ne bi bilo predvolilno obdobje, bi v medijih drugače postopal, tako pa tega obdobja ne želim izkoriščati," je še dejal SD-jev župan.