Laško so ustvarjali Laščani, poudarja začetnik in skrbnik facebook strani Laško in Laščani nekoč Boštjan Vrščaj. Pred šestimi leti ga je navdušila ideja facebook strani Rogaška Slatina nekoč, kjer so objavljene stare fotografije in razglednice. Nato je začel objavljati svoje fotografije in razglednice ter sčasoma k temu pritegnil tudi druge Laščane. "Hoteli smo pokazati prebivalce, ki so oblikovali Laško, kakršno je danes. Pa spomniti na dosežke posameznikov v preteklosti, na druženja in dogodke v mestu. Skratka, s povabilom širšemu krogu smo dosegli, da je to postala skupnost Laškega in Laščanov," opisuje zgodbo strani.
Komentarji, ki nosijo spomine
Začetki Laškega in Laščanov nekoč sicer niso bili na spletni povezavi, ki vodi na facebook. Vrščaj je najprej zagnal spletno mesto, a je zaradi majhnega obiska objave preselil na družbeno omrežje, kjer so se lahko v pogovor vključili tudi obiskovalci strani. "Ljudje tam radi komentirajo, komentarji pa ostanejo in so vidni drugim," razlaga, da tako gradijo skupnost.
Zgodbe, ki jih aparat ni ujel
Stare fotografije Laškega sicer najpogosteje prikazujejo Zdravilišče Laško, Laški park in staro mestno jedro, cerkev svetega Martina s sedanjim Aškerčevim trgom in Hum - njegove sprehajalne poti in razgled z vrha. Vrščaj pa je še posebej vesel fotografij, za katere ni vedel, da obstajajo.
"Recimo, zelo redke so fotografije obiska kralja Aleksandra v Laškem. Obstaja fotografija z železniške postaje. Zgodba pravi, da je kralj takrat šel čez most v mesto, čeprav o tem ni ne resnih podatkov ne fotografije. Prav tako ni resnega zaznamka zgodbe, da je Franc Jožef obiskal zdravilišče. To so zgodovinske zadeve, ki so morda ostale v kakšnem spominu ali prerasle v legendo, ni pa resnega dokaza v obliki fotografije ali zapisa," izpostavlja dogodke in osebe, ki jih na fotografijah še ni našel.
Z digitalizacijo želijo obvarovati slikovno dediščino pred propadom
Arhiv za prihodnost
Prav pri digitalizaciji mu zelo pomagajo družbena omrežja, ki nudijo prostor za nekakšno varnostno kopijo stare fotografije. "Namen projekta Laško in Laščani nekoč je digitalizacija fotografske dediščine," pojasnjuje. S tem, ko jih prenese tudi v digitalni format, obrazi in dogodki na starih fotografijah ostanejo tudi, če fotografije v fizični obliki iz takšnega ali drugačnega razloga ni več. Fizičnih zbirk Boštjan Vrščaj tako ne ustvarja. Ko mu ljudje prinesejo svoje stare fotografije, jih digitalizira in vrne lastnikom. Sam ima na posebnem mestu le staro fotografijo, litografijo trga Laško. Bolj kot spomin na mesto, pravi, ne na Laško in Laščani nekoč.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
