Letnica 2033, ki pomeni zaprtje Premogovnika Velenje ter bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, je dodobra predramila dolino. Med bolj aktivnimi in precej glasnimi borci za podaljšanje obratovanja energetskih družb so v sindikatu elektrogospodarstva SDE, kjer so ponovno naročili svojo študijo o tem, kaj prinaša prehitro zaprtje elektroenergetskih obratov v Šaleški dolini. Bolj ali manj jim, poleg županov Velenja in Šoštanja, prikimavajo tudi gospodarstveniki, je razvidno iz včerajšnjega posveta, ki so ga na temo prestrukturiranja imeli na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Situacija je tako precej podobna tisti iz časa, ko se je odločalo o gradnji bloka 6. Na drugi strani pa na posledice "zamujanja" z izhodom iz premoga opozarja nekdanji prvi mož HSE, sedaj državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok. Da s takšnim tempom draženja emisijskih kuponov še te letnice ne bodo dosegli, pa se boji aktualni direktor HSE dr. Viktor Vračar.
Za ujemanje strategij
"Na kakovostni in stabilni oskrbi, ki je v preteklosti omogočala tudi našo konkurenčno pozicijo, bi v prihodnosti radi gradili naprej," je izpostavil predsednik GZS Boštjan Gorjup. "V tej luči smo apelirali na odločevalce, da sprejmemo primeren rok zapiranja rudnika, ki ga vidimo nekje 2036 do 2038, v skladu s tem pa izpeljemo vse druge aktivnosti do tega datuma," je dejal Gorjup. S tem je mislil predvsem na podaljšanje obratovanja prvega bloka krške nuklearke in sprejemanje ustreznih korakov za umestitev njenega drugega bloka. "Zavedamo se, da prehuda uvozna odvisnost lahko v kritičnih trenutkih škodi interesu Slovenije, zato jo želimo imeti na vzdržni ravni med 15 in 20 odstotki tudi v prihodnosti."
Mislimo, da se vse da, pa se ne da
"Potrebujemo energetske sisteme, ki so zanesljivi, čisti, konkurenčni in dostopni," je dodal podpredsednik GZS Danijel Levičar. "Dostopnost po primernih cenah za gospodarstvo pomeni ključni del v njegovi konkurenčni prednosti. Od države bomo pričakovali celovit načrt tako za prestrukturiranje kot za nadomeščanje proizvodnje z brezogljičnimi enotami in da bodo novi sistemi zviševali stopnjo zanesljivosti, ne pa zniževali. Iz tega sledi, da bo treba poskrbeti za dovoljenja in podaljšanje življenjske dobe nuklearke do 2042. Menimo tudi, da je izhod iz premogovne opcije morda korak prezgodaj, ker še nimamo sprejete strategije za energetski prehod. Pričakujemo, da se bosta ti dve strategiji ujeli."
Lagodnosti ni več
Vrhu GZS, pristojnemu ministrstvu, HSE ter občinam Velenje in Šoštanj je namreč SDE predstavil študijo, ki prikazuje, da bo leta 2035 nastala težava z električno oskrbo. Obenem naj bi se, tako študija, elektrika podražila za gospodinjstva in za gospodarske odjemalce. Košoroka, kot je videti, niso prepričali. "Šele z objavo letnice so nam začeli zvoniti vsi alarmi. Zasanjanosti, lagodnosti v slovenski energetiki ni več. Mislimo, da se vse da, pa se ne da. Ne smemo si več zatiskati oči, da se bo karkoli spremenilo, da se bo evropska zakonodaja spremenila, da bomo že kako z vsemi zunanjimi dejavniki, kot so emisijski kuponi in podobno," je dejal Košorok. Ob tem je poudaril, da je letnico zaprtja treba določiti zato, da bosta šaleška in zasavska regija počrpali sredstva iz mehanizma za pravičen prehod; Sloveniji bi po tem mehanizmu pripadalo 235 milijonov evrov nepovratnih sredstev. "Ne želim si, da bi se ta letnica odlagala v nepredvidljiv čas, ker mislim, da bo takrat pelin sprememb toliko bolj grenak. In mislim, da si tega slovenska elektroenergetika ne zasluži."
V sindikatu odgovarjajo, da je teh nekaj milijonov pravzaprav miloščina v primerjavi s sredstvi, ki so jih in jih še bodo vplačali v podnebni sklad in iz katerega bi jih lahko črpali nazaj. Do leta 2038 bi se tako v tem skladu nabralo 2,2 milijarde evrov. A leto dni po tem, ko bi blok ugasnili, ne bi bili več upravičeni do tega denarja, opozarjajo. Predvsem pa ne razumejo, zakaj se z zaprtjem hiti, če je čas za to do leta 2050.
Potrebne oblike pomoči
Letnica, katerakoli že, pa bo vse več težav povzročala termoelektrarni. "Tisto, kar v tem trenutku najbolj okupira naše delovanje, je, kako bomo sploh do te letnice prišli, ker so termodivizije (premogovnik in termoelektrarna) po Evropi, ki imajo obveznosti kupovanja in vplačevanja emisijskih kuponov, izpostavljene velikim finančnim bremenom. V letošnjem letu se pričakuje, da bo devet od desetih termoelektrarn poslovalo negativno. In da potrebujejo takšno ali drugačno obliko pomoči, kompenzacije ali subvencioniranja, da bodo sploh obratovale," je dodal predsednik uprave HSE dr. Viktor Vračar. "Nadomeščanje z razpršenimi viri ali s prihajajočimi novimi tehnologijami, da bomo obstoječo lokacijo čim bolj izkoristili, in socialni vidik, ki bi zagotavljal nadomestna delovna mesta - to so izzivi, na katere v tem trenutku nimamo konkretnih odgovorov. V tem smislu je prihajajoče desetletje ali desetletje in pol velik izziv. Ne samo za nas, ampak tudi širše."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
