Začenjajo zgodovinsko gradnjo razglednega stolpa Kristal

Razgledni stolp Kristal v Rogaški Slatini, ki že štiri leta buri domišljijo in dviguje prah med občani (o tem so izpeljali celo referendum), je iz dneva v dan bližje realnosti. Župan Branko Kidrič je danes podpisal izvajalsko pogodbo s tehničnim direktorjem podjetja VG5 Nejcem Hrastnikom. Podjetje bo gradbeno jamo za 106 metrov visok stolp lahko začelo kopati čez približno en mesec. Na območju nekdanjega mizarstva ob vstopu v zdraviliški kraj namreč pospešeno gradijo nadhod Sonce, s katerim bodo Tržaški hrib povezali z zdraviliškim jedrom, hkrati gradijo tudi parkirišče tipa parkiraj in se odpelji s kolesom, vseh treh objektov pa hkrati ni mogoče izvajati, je pojasnil župan.

Najvišji daleč naokrog

V letu dni naj bi stolp vseeno že stal, poleti naj bi ga tudi uradno odprli. Kolikšna bo vstopnina, še niso dorekli. Je pa natančno določeno, kaj vse bo stolp ponujal. V pritličju bodo prodajali vstopnice in spominke, v prvem nadstropju, ki bo od pritličja oddaljeno 96 metrov, bo kavarna, ki bo lahko sprejela do 44 obiskovalcev; na tej višini se bodo najbolj pogumni lahko sprehodili po prosojnih tleh. Nadstropje višje, na 100 metrih, bo razgledna terasa, ki bo obenem ponujala tudi virtualen sprehod v zgodovino kraja, na od 104 do 106 metrih pa bo odprto razgledišče.

V okolici stolpa bo postavljenih pet hišk, kjer bodo domačini lahko prodajali svoje izdelke. Tako bodo tudi občani z ruralnega dela občine imeli od stolpa koristi, računa župan, ki je idejo dobil predvsem zato, da bi z njim pomagal hotelirjem do novih gostov. "Ocenili smo, da Rogaška potrebuje neko vsebino, ki bo generator povečanega obiska, in da ne moremo v nedogled samo razmišljati, zakaj ni gostov, ampak je treba narediti kakšen konkreten korak. Anin dvor kot Bobrov center nista dovolj velik magnet. Verjamem, da stolp ne bo le generator večjega obiska, ampak bo ustvaril tudi prihodke, ki jih bomo lahko namenili za razvoj turizma," pravi župan.

Ob podpisu je podal še misel o tem, kako pogumni so bili ljudje, ki so pred več kot 200 leti odkupili zemljišča okrog mineralnih vrelcev. "Pred več kot 100 leti so bili tukaj pogumni ljudje, ki so se odločili, da bodo zgradili zdraviliški park in hotele, ki so še danes osnova za razvoj zdraviliškega turizma," je nadaljeval. "In danes smo tudi pogumni ljudje v Rogaški Slatini, zastaviti smo si upali neke nove dimenzije razvoja, ki bodo vplivale tudi na razvoj širše okolice."

Nato je ponovil, v čem vse vidi prednosti stolpa - od povečanega števila gostov do reurbanizacije degradiranega območja, pa tudi, čemu se je cena gradnje s prvotnih 2,1 milijona evrov (toliko je bil vreden projekt v času referenduma) povzpela na 3,7 milijona oziroma skupaj z drugimi stroški že na dobre štiri milijone evrov. "Razlogi so vsaj štirje. Leta 2018 smo na željo javnosti podali ocenjeno vrednost na osnovi podatkov projektantov in že takrat smo bili opozorjeni, da je za tako unikaten projekt to težko oceniti, saj ga v Sloveniji še ni. Danes si že za vrtec, ki ga bodo gradili čez leto dni, ne upajo podati zneska. Drugi razlog je, da je natečajna rešitev, ki smo jo izbrali, podala sodobnejšo obliko stolpa. Ta zdaj izhaja iz nepravilnega štirikotnika in se na vrhu zaključi v nepravilen šestkotnik v obliki kristala. Tretjič, tudi projektanti so dejali, da je to zanje izziv in da je tak stolp nekaj povsem drugega kot projektirati 100 metrov visok podpornik za viadukt. Predvsem pa so se v vmesnem času cene gradbenih materialov dvignile vsaj za 20 do 25 odstotkov."

O orglarskem centru

ne duha ne sluha

V Rogaški Slatini izvajajo sedem večjih projektov skupaj z osmim, gradnjo stolpa, vrednost investicijskih del je 13 milijonov evrov, od tega so devet milijonov pridobili na razpisih. Za sam stolp so pridobili dva milijona evrov nepovratnih sredstev, 600 tisoč evrov bodo primaknila podjetja, ki tudi večinoma živijo na račun turizma v kraju, ostalo bodo občinska sredstva. Ali bo med njimi tudi loterijski denar (srečnež igre Eurojackpot jim je prinesel 1,7 milijona evrov), še ni znano, ker bodo o tem, kako porabiti denar, odločali kasneje in s čim večjim konsenzom. "Odpiramo največje gradbišče v zgodovini naše občine, ki je skupaj s povezanima projektoma vredno sedem milijonov evrov," je še izpostavil župan.

Ob prvi ideji stolpa se je omenjalo tudi, da bo ob njem na zemljišču propadlega mizarstva zrasel še 400 milijonov evrov vreden orglarski center, ki naj bi ga s soinvestitorji postavil domačin in priznani orglar Anton Škrabl. A o tej ideji ni več ne duha ne sluha. "Sam se s Škrablom vsaj že nekaj mesecev nisem slišal. Je pa bil pri meni Franc Bizjak iz podjetja Bitermo, ki je lastnik preostalega dela zemljišča (kjer naj bi stal orglarski center). Že ves čas se dogovarjamo, kako bi se izkoristil še preostanek zemljišča, iščemo potencialne investitorje, jih usmerjamo na pogovore k njemu, vendar kaj več ne vem," je na vprašanje o usodi orglarskega centra dejal župan.