Zakon o sanaciji okolja v Celju, drugič

Celjska poslanka Janja Sluga, ki je na predzadnjih parlamentarnih volitvah v državni zbor vstopila kot novinka, je že leta 2018 poskusila stara bremena Celja odpraviti s posebnim zakonom. Pri podpori so se sprva obotavljali celo celjski svetniki, v vladni proceduri pa kasneje podpore ni dobila med nekaterimi kolegi iz njene takratne stranke SMC. Po vstopu v koalicijo Janeza Janše je bila njena največja zahteva vpis sanacije Celja v koalicijsko pogodbo.

Tudi ali prav zato je vlada temu projektu namenila za Celje rekordnih 44 milijonov evrov, opisuje. In medtem ko so ji že pred tremi leti nekateri očitali, da vlaga zakon le v smislu predvolilne akcije, se podobni pomisleki pojavljajo tudi sedaj, češ, da zakon znova vlaga "tik pred zdajci". "Ne, nič ni tik pred zdajci. Sedaj sem pač postala opozicijska poslanka in je to edini možen način, da zavežem vlado, da nadaljuje sanacijo. Edino odgovorno, kar lahko naredim v dani situaciji, je, da kot opozicijska poslanka nekako poskušam vsaj z zakonom zagotoviti, da se bodo zadeve nadaljevale."

Zakaj se je ta zakon izmikal, ko ste še bili v koaliciji?

"V resnici se zadeve niso izmikale, temveč aktivno nadaljevale. Ko sem bila v koaliciji, tega zakona nisem potrebovala, ker sem brez zakona lahko vplivala na to, kaj počne vlada. In vlada je počela, kar smo se dogovorili, torej je dala 44 milijonov evrov namenskih sredstev, nadaljevala sanacijo vrtcev. Je pa res, da se je upočasnila sanacija vrtcev, ker so se ob menjavi strukture na ministrstvu zamenjali tudi zaposleni, ki so se ukvarjali s tem. To mi ni bilo všeč, ker se mi zdi, da je bila idealna priložnost za sanacijo, ko so bili vrtci zaprti. Takrat bi se lahko največ naredilo. Na to nisem mogla vplivati, sem pa večkrat protestirala pri ministrstvu. Ampak bistveno je, da je v proračunu denar za končanje sanacije vrtcev zagotovljen. Minister mi je zagotovil, da bo zadeva do konca leta izpeljana in sanirana."

Se zakon, ki ga sedaj vlagate, v čem razlikuje od prvega?

"Zakon je prilagojen novi situaciji, torej temu, kar je bilo že narejeno, in se osredotoča predvsem na območje stare in nove cinkarne. Dodana je zahteva lokalne skupnosti, torej Mestne občine Celje (MOC), ki se je pojavila ob prvem vlaganju. To je, da se v zakon uvrstijo tudi vsa igrišča, kjer se zadržujejo otroci, torej šolska in vsa ostala. Dodana je še sanacija vodotokov, tudi tega v prvi verziji ni bilo, torej Hudinja in Voglajna, kjer je problematično razlivno območje Voglajne. Tudi to je v predlogu umeščeno kot prioriteta. Ker so nekatere stvari že narejene, je ocenjena vrednost teh ukrepov v prihodnjih desetih letih približno 23 milijonov evrov. Vse so skrbno pregledali dr. Cvetka Ribarič Lasnik z Inštituta za okolje in prostor, Tomaž Ogrin z Inštituta Jožef Stefan, sodelovala sta koordinator Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar in Tomaž Koren iz Zavoda za informacijsko dejavnost in alternativno kulturo. V bistvu identična ekipa kot prvič. Zakon smo nadgradili. Mislim, da je bistveno boljši, kot je bil prvi."

Ste o zakonu razpravljali s predstavniki občine?

"Ne. MOC je že v prejšnjem dala svoje soglasje in polno podporo, iz tega sem izhajala. Ker sem hitela, ker ne želim, da mi bodo zopet očitali, da želim to vlagati pred volitvami. Sedaj smo se mesec dni, odkar sem v novi poslanski skupini, ukvarjali s tem zakonom. Res sem hitela in upoštevala vse pripombe, ki jih je imela MOC v prvem poskusu, in dodala še tisto, kar se nanaša na ostala otroška igrišča. Zadeva je usklajena z akcijskim načrtom, ki ga je v projektu Greener Cities sprejela MOC. Okoljsko ministrstvo je ocenilo, da so tam ustrezne podlage. Predvideno je, da bi MOC sprejela OPPN nekje do junija prihodnje leto, kar pomeni, da bi potem država do konca naslednjega leta imela čas, da sprejme akcijski načrt ukrepov, z letom 2023 pa bi se začeli izvajati. Mežica se je sicer izvajala 15 let, jaz mislim, da bi v Celju sanacijo morali v desetih letih zaključiti."

Kakšni bodo naslednji koraki?

"V četrtek zakon vlagam. Do takrat še čakam na morebitne podpisnike, sovlagatelje, da se odločijo, ali se bodo sopodpisali. Nato moram čakati na kolegij predsednika državnega zbora, ki ga bo časovno umestil. Trenutno težko ocenim, kako hitro se bo to zgodilo. Do jeseni pa zagotovo."

Boste imeli dovolj veliko podporo ali se lahko zgodi podoben scenarij kot leta 2018?

"Glede na to, da je sanacija Celja prioritetno umeščena v koalicijsko pogodbo, si ne znam predstavljati, da bi koalicijske partnerice zadevi, ki je dobra za ljudi, nasprotovale. Če pa bodo, bo to samo zato, da se kljubuje nekomu drugemu. Ampak potem si težko predstavljam, da bi se katerikoli poslanec, poslanka koalicijskih strank še upal(a) prikazati v Celju in ljudem povedati, da je glasoval(a) proti."