Rozmari Petek
Jutri ob 17. uri bo na pokopališču Podkraj v Velenju pogreb v nedeljo preminulega velenjskega župana Bojana Kontiča, ki je zadnjih deset let vodil občino. Ker je bil med ljudmi zelo priljubljen, na pogrebu pričakujejo množico ljudi, zato bo jutri spremenjen prometni režim na tem odseku; ob času pogreba bodo po mestu zadonele sirene. Že danes popoldan pa so na Titovem trgu njemu v čast pripravili žalno sejo. Udeležili so se je vidnejši politiki, ne le iz stranke SD, kamor je sodil Kontič, osrednji govorec pa je bil predsednik države Borut Pahor.
Kot je izpostavil v svojem govoru, je bil Kontič izdelana osebnost z močnim, robustnim, a vedrim značajem. "Svoja življenjska in politična prepričanja je bil Bojan Kontič vedno pripravljen nastaviti prepihu, in jih je pred tem (to vemo in cenimo) za vsak slučaj močno priklenil, da jih ne bi spreminjala vsaka modna sapica. Samo tako močne in značajske osebnosti zmorejo trmasto kuhati mulo, ko že vsi popustijo, in se zelo radovedno odprejo, ko se mnogi drugi še zvesto oklepajo predsodkov. Sredi napete razprave ti je bil pripravljen zalučati sto kritik, da si že mislil, da je vsega konec. Ko je naposled bilo konec, je pristopil k tebi s širokim nasmeškom in odprtih dlani, da si ga moral biti glede te navade zelo dobro navajen, sicer nisi dobro vedel, pri čem si," je njegovo vztrajnost opisal Pahor in dodal: "Zaradi tega temperamenta sem ga imel posebej rad, čeprav sva si šla večkrat en drugemu tudi na živce. Tolikokrat sva se sprla, da je edino točno to, da sva se samo še enkrat več od tega pobotala. Z Bojanom Kontičem se je bilo vredno spreti in tudi pobotati."
Še posebej je opisal njuna različna pogleda na povojni čas. "Ko iz skoraj treh desetletij najinega poznanstva Kontič ne bi vedel za moje čvrsto stališče glede narodnega pomena partizanstva, mi nikoli ne bi dovolj - vsekakor mi nikoli ni docela - zaupal glede sprave. Za prikaz njegovega žlahtnega značaja naj povem kratko zgodbo. Župan Kontič me je pred leti povabil za slavnostnega govornika na borčevsko prireditev. Uvodoma je sam imel politično strasten govor, ki je sicer skrajno vljudno, a tudi skrajno neizprosno obračunal z mojimi pogledi glede sprave. Potem sem nastopil še jaz, potrjujoč razlike v najinih pogledih. Sam pri sebi sem takrat tiho ocenil, da se na tisti proslavi ne bova več srečala. Prihodnje leto pa sem prejel njegovo vnovično povabilo in stvar se je bolj ali manj ponovila. Ko me je povabil še tretjič, sem ga vprašal, čemu, in je rekel: 'Glej, s temi razlikami se je treba navaditi živeti, drugače ne bo šlo.' In najbrž bi me na to prireditev povabil še letos."
Pahor je velenjskega župana opisal še kot karizmatičnega mnenjskega voditelja. "Če si ga končno pridobil za velike reči, je s svojo tankovsko naravo in z množico zvestih privržencev daleč prodrl na nasprotni teren in zavzel obširen teritorij. Če si ga imel proti sebi, si moral vedno imeti izvedeniške enote, da so budno opazovale njegove premike. Bal se ni nikogar, spoštoval je vse."
Podžupan Peter Dermol, ki je vodil sejo, je večkrat izpostavil še Kontičev socialni čut in poudaril, da je z njim mesto, poleg odločnega borca za pravice šibkejših, izgubilo vztrajnega zagovornika mesta in doline. "Bojan Kontič je bil v prvi vrsti človek. Naredil je vse za svoje ljudi in tega ni bilo malo. Velenje je imel nadvse rad, vedno je s ponosom govoril o njem in ga predstavljal v Sloveniji in svetu. Rad je povedal, da so Velenje zgradili ljudje in opozarjal, da tega ne smemo nikoli pozabiti. Zdaj se že preminulim graditeljem Velenja na našo veliko žalost pridružil tudi sam."
