Nikoli sami za božič

Božič v pričakovanju družine. Nekaj najlepšega. Iskrice v očeh najmlajših ob pogledu na darila in upanje v srcih za odrasle, da praznični čas prinese veliko dobrega in odnese s seboj vse, kar je bilo slabo. Božič je bil nekaj posebnega tudi za družino s tremi otroki, kjer sta oče in mama trdo garala, da sta po treh letih gradnje svoji družini končno omogočila topel dom in varno streho nad glavo. In vsi po vrsti so vedeli, da bo tokratni božič v nozgrajeni hiši, v katero so se vselili pred dobrim mesecem dni, nekaj posebnega. Na hišo svojih sanj so namreč dolgo čakali, še zlasti starša, ki sta leta dolgo skrbno na stran dajala vsak evro, da sta po dolgih letih varčevanja naposled vendarle zbrala toliko denarja, da se je gradnja hiše lahko začela. Zdaj so bile sanje uresničene in bližal se je tisti praznik, ki ima za sleherno družino prav poseben pomen. Ko se vsi zberejo ob prazničnem drevesu na predbožični večer, prepevajo praznične pesmi, razdelijo darila, ki jih je pod lično okrašeno smrekico pustil belobradi dobri mož, nato pa se skupaj posedejo za praznično okrašeno mizo, na kateri ne manjka dobrot, ustvarjenih v mamini kuhinji.
Ja, ta božič bo res nekaj posebnega, so se veselili otroci. Petletnik in njegova leto dni starejša sestrica sta še močno verjela v to, da Božiček ponoči prileti na saneh, se spusti skozi dimnik in pod prazničnim drevescem pusti darila, ki jih je skupaj s palčki čez leto izdelal za vse pridne malčke nekje na mrzlem severu. Najstarejša od otrok, osmošolka, pa v pravljice seveda ni več verjela, a je pustila svojemu mlajšima bratcu in sestrici, da verjameta v Božička, saj je tudi njej bilo prijetno ob misli, da je pod drevesom nekaj lepega tudi zanjo.
Priprave na božično praznovanje v hiši so se začele že nekaj dni pred tem pomembnim dnevom. Mama je skrbno izbirala recepte, saj je vsako leto znova svoje najdražje presenetila z nečim novim, čeravno na praznični mizi niso manjkali ne nadevan puran s cmoki ne suhe fige in orehova potica. Tudi smreka je stala v dnevni sobi že od miklavža, kot vsako leto naravna, polna bleščečih se okraskov, pa tudi takih, ki so jih otroci izdelali sami. Pa seveda jabolčni krhlji in medenjaki niso manjkali, saj so imenitno dopolnjevali praznično okrasitev.
Treba je bilo kupiti samo še darila in vse bo nared za čarobno praznovanje. Želje otrok so bile na dlani: že na začetku decembra so namreč napisali vsak svoje pismo Božičku in ga pustili na okenski polici, upajoč, da Božiček čez noč pisma odnese, prebere in poskrbi za vsaj delček njihovih želja. Medtem ko si je najmlajši želel avtomobil na daljinca, je njegova leto dni starejša sestrica hrepenela plišastem kužku, ki laja in lula, najstarejša deklica, ki sicer ni verjela več v Božička, a je vendarle v pismu, naslovljenem nanj, izrazila svojo željo po knjigi, ki jo ji je priporočila njena najboljša prijateljica. Oče in mama torej nista imela pretežkega dela z izbiro daril. Veliko težje je bilo izbrati pravšnjo darilo drug za drugega

Varnost doma pomeni varnost družine

Na božični večer se je družina v veselem pričakovanju zbrala pred prazničnim drevesom. Bil je prelep večer, zunaj so naletavale snežinke, v hiši je bilo prijetno toplo, vse je dišalo po novem. "Prelep dom imamo," je dejala žena možu, ta se je strinjal z njo, ob pogledu na njune otroke, ki so se razveselili daril, točno takih, kot so si jih želeli, jima je bilo še bolj toplo pri srcu. Nato je mož izpod smreke vzel darilo za ženo, ona pa zanj.
"Le kaj je v tej kuverti," je presenečen vprašal mož. "No, to darilo je kar za vse nas," mu je odvrnila žena in se skrivnostno nasmejala. "Poskrbela sem namreč za zavarovanje našega doma". Mož ni skrival navdušenja nad darilom. "Odlična ideja, vedno sem vedel, da imam pametno ženo!" je vzkliknil od navdušenja in jo objel, v uho pa zašepetal, da imajo zdaj res vse, kar družina potrebuje. Topel in varen dom, ljubezen in srečo, predvsem pa drug drugega.
Varnost doma pomeni varnost družine, opozarjajo tudi pri Zavarovalnici Sava, kjer vam privoščijo vso čarobnost prazničnega časa.