Tu so zmage kovali veliki kolesarski šampioni, je vklesano v spomenik še v spodnjem delu znamenitega vzpona Cote de la Redoute, na še bolj sloviti dirki Liege-Bastogne-Liege, s 130-letno zgodovino najstarejši enodnevni klasiki v Evropi in eni od petih iz elitne druščine spomenikov. Ime je dobil po bitki pri Sprimontu med revolucionarno francosko vojsko in avstrijsko ob koncu 18. stoletja, a te dni se z zgodovino nihče ne ukvarja. Na prizorišču je vse v znamenju prihajajoče nedelje in enega kolesarja, najboljšega valonskega in legende cele Belgije - Philippa Gilberta.

Phil, Phil, Phil je z belo barvo zapisano neštetokrat po dvokilometrskem klancu, ki je na 257,2-kilometrski trasi že v odločilnem delu, 30 kilometrov do cilja. Za ograjami pa že stojita ogromen šotor in pred njim tribuna, kar napoveduje praznik. Kar nekaj avtodomov je zasidranih dva dni prej, na cesti je spet veliko rekreativcev, ki so se preizkusili pred profesionalci. Ti so se prav tako zapeljali po trasi in si ogledali, ali je kaj novega, zato niti gledalcev ni manjkalo.

Ob vznožju v Remouchampsu, v domačem kraju Philippa Gilberta, pa na fasadah, na šolski ograji in drugod številni napisi in transparenti: Hvala, Phil. To je zadnja, 21. profesionalna sezona njihovega idola in zanj poslednja Stara dama, ki jo je dobil pred enajstimi leti, ko je vknjižil "dvojček" z Valonsko puščico. To sta le dve zmagi od skupno 78 za danes 39-letnika, ki je osvojil štiri spomenike (manjka mu Milano-Sanremo, Lombardijo je dobil dvakrat), pred desetletjem postal svetovni prvak in sezono 2011 končal kot številka ena na svetu.

"Poznam ga od tretjega leta, bila sva soseda. Šampion je bil že od mladih nog. Noro kariero je imel, gostje iz različnih držav so nas obiskali zaradi njega, ampak vsega lepega je enkrat konec. Vsi smo žalostni, cela vas. Konec je z nami, takšnega športnika ne bomo več imeli," je bila sentimentalna natakarica Kris Grognard, katere oče je v družinski restavraciji Cheval Blanc njihovemu junaku namenil steno, na kateri so fotografije in izrezki iz časopisov. Gospod je včeraj potrpežljivo čakal slavnega sovaščana, da bi se ustavil, a ga v času našega obiska ni dočakal. Bo pa imela gostilnica to čast, da bo v nedeljo peloton kar dvakrat švignil mimo. "Vse mize so že rezervirane, televizija je pripravljena," je pribila Grognardova.

Tudi na vzponu je bila že gneča, prostor za avtodome v prvih vrstah praktično zaseden, cesta pa tudi pošteno popisana. "Za pivo vam napišem ime, ki ga želite," nam je dejal iznajdljivi Šiničiro Tajima, ki je ravno prejel dve pločevinki za Jakoba Fuglsanga in Jonasa Vingegaarda. Seveda od danskega turista. Z njimi ima japonski pleskar zanimivo vez. "Ko je Bjarne Riis leta 2003 vodil Tylerja Hamiltona, ki je z zlomljeno ključnico na Touru osvojil četrto mesto, sem si rekel: 'Moram videti Evropo.' Naslednje leto sem prišel. Ta dva sta mi spremenila življenje. Moje življenje je zdaj spremljanje kolesarstva, to počnem že od leta 2006," je dejal v Luksemburgu živeči Japonec, ki je na asfalt namalal tudi Tadej Pogačar. In to brez običajnega plačila, a z obljubo, da bomo o njem zapisali dobro besedo. Sam se je odločil za največje črke, podučili smo ga le, kako se napiše č.