Morda bralci že uživate kje na plaži ali pa ves prosti čas namenite za spremljanje in proslavljanje uspehov v slovenskih športnikov, ki jih niti v zadnjem času ni malo, zato odziv tokrat morda ni množičen, a dovolj zgovoren, da pove, da smo na uspehe lahko izjemno ponosni ...
"Slovenski šport številka ena je šport," sporoča Miran Gornjak. Primož Soban temu pritrjuje. "Slovenija postaja prava športna velesila. Odbojkarji so s četrtim mestom v ligi narodov postavili nov mejnik, Tadej Pogačar, Primož Roglič in Matej Mohorič z uspešnimi nastopi na letošnji in lanski kolesarski dirki po Franciji polnijo časopisne strani in naslovnice domačih ter tujih medijev, češnjo na torti pa so postavili košarkarji s prepričljivo uvrstitvijo na olimpijske igre v Tokiu. Če so se nekateri navijaški skeptiki do nedavnega še zmrdovali nad uspehi v smučarskih skokih, veslanju ali rokometu, češ, da gre za športe, ki nimajo globalne konkurence, so zdaj zagotovo obmolknili, saj odbojka, kolesarstvo in košarka spadajo med medijsko in tekmovalno zelo razširjene športe," piše bralec iz Hotinje vasi.
Njegovo mnenje je, da so edina stalnica spremembe: "Skozi zgodovino so se športi na tem mestu menjavali." Začelo se je z Leonom Štukljem in gimnastiko, nadaljevalo z Mirom Cerarjem in drugimi odličneži, a zaradi dokazovanja v jugoslovanskih selekcijah smo nato na svoj šport čakali do 80-ih let prejšnjega stoletja, ko je to vlogo "zaradi političnih okoliščin prevzelo alpsko smučanje". Soban se teh časov sicer spomni le po "Janezu Hočevarju - Rifletu, ki je zavit v šal po televiziji še po osamosvojitvi promoviral akcijo Podarim-dobim". Večerova urednica s Koroškega, njen izvor je seveda razviden iz komentarja na facebooku, meni, da je ta zimski šport še vedno v ožjem izboru. "Individualno škijarija (vpliv Črne na Koroškem na izbiro, morda jo izpodriva kolesarstvo, a ne pozimi), kolektivno fuzbal (prav tako vpliv Pece, morda ga izpodriva košarka)," piše Petra Lesjak Tušek.
Tudi bralec iz Hotinje vasi se strinja, da je "osamosvojitev prinesla nadaljevanje zimskošportne pravljice", a največji razmah so doživeli kolektivni športi, prej v domeni naših južnih sosedov. "Sledila je katarza v obliki uvrstitve na Euro in kasneje na mundial, ki se je na žalost končala z neuspešnim kupovanjem Šmarne gore v Južni Koreji." Soban pravi, da smo "Slovenci za nacionalne oklicali že toliko športov, da ne moremo govoriti o številki ena, temveč da je šport že sam po sebi zaščitni znak Slovenije". Sicer pa, kakšni so kriteriji za kategorizacijo - nacionalni, se sprašuje. Nabor se ne zoži, če vidiku uspešnost dodamo identifikacijo, ki se kaže z rekreativnim udejstvovanjem. Bralcem Večera zato svetuje, da če jih kak tujec sprašuje po športu številka ena, naj odgovorijo: "Nimamo ga. Ker smo v vseh tako dobri, da se ne moremo odločiti, kateri je najboljši."
